Skoči do osrednje vsebine

7. 11. 1991: Vladni obračun prehojene poti v samostojno državo

Slovenska vlada se je odločila, da bo imela svoje seje tudi zunaj Ljubljane in se na tak način neposredno seznanila z dejanskim položajem posameznih območij. Prva taka seja je potekala na gradu Bogenšperk pri Litiji, na kateri so tudi analizirali leto in pol dosedanjega dela slovenske vlade. Kot je bilo v navadi, je bil prvi del seje za javnost zaprt, v slovesnem delu pa je bil v središču premierjev pregled opravljenega dela.

Lojze Peterle, portretna fotografija.

Lojze Peterle. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

V uvodni besedi je premier Lojze Peterle dejal, da so sicer vedno pripravljeni prisluhniti argumentirani kritiki, vendar pa se lahko mirno ozrejo na prehojeno pot, saj uspehov ni tako malo, kot bi nekateri radi prikazali. »Vlada kritiko vedno prenese, zavrača pa laži in podtikanja.« Ko je govoril o kritiki iz opozicijskih vrst, je dejal, da so predvideli razsulo in katastrofo, vendar do tega ni prišlo in da »postajamo vse bolj trdni«. Ko je govoril o priznanju Republike Slovenije kot samostojne države, je Lojze Peterle dejal, da svet Slovenijo gleda in opazuje konkretne korake, saj tujino predvsem zanima, ali je sposobna preživeti kot samostojna država, šele nato sledi priznanje. Dejal je, da je Slovenija končno samostojna in da je njeno ozemlje zapustil še zadnji tuji vojak ter dodal, da slovenski fantje ne služijo vojaškega roka več v drugih republikah in da lahko s slovenskimi potnimi listi njeni državljani potujejo v tujino. Prav tako je zasluga te vlade, da imamo lastno valuto in da lahko tudi zato optimistično zremo v prihodnost. Po besedah predsednika vlade je Slovenija postala svetovni pojem in tik pred mednarodnim priznanjem.

Na tiskovni konferenci po seji vlade so predstavili sprejeti odlok o oprostitvi plačila posebne takse in posebne davščine na uvoženo blago. Finančni mister Dušan Šešok je dejal, da je bilo zmanjšanje uvoznih taks nujno, saj je uvoz skoraj popolnoma zastal. Odlok naj bi povečal povpraševanje in tako preprečil popoln izpad prilivov v proračun, poleg države pa naj bi znova služili tudi uvozniki avtomobilov. Kot je pojasnil minister za finance, se je prodaja uvoženih avtomobilov v zadnjem času močno zmanjšala. Odprava posebnih carinskih dajatev naj bi bila le »prva lastovka, ki oznanja zniževanje davščin in drugih prispevkov«. Kmalu naj bi podoben odlok sprejeli tudi za traktorje in druge kmetijske stroje. Sprejeli so tudi predlog sklepa o zagotovitvi sredstev za gradnjo mejnih prehodov na meji z Republiko Hrvaško, ki predvideva, da se letošnja sredstva za ta namen dodelijo ministrstvu za notranje zadeve in ministrstvu za promet in zveze. Na seji so obravnavali med drugim tudi predlog zakona o plačah in drugih prejemkih delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, zakon o gozdovih z izhodišči za osnutek zakona, kolektivno pogodbo za dejavnost železniškega prometa in zdravstvo ter socialno skrbstvo Slovenije, rebalans proračuna Republike Slovenije in še nekatere aktualne teme, vlada pa je začela že zbirati ponudbe izvajalcev za gradnjo slovenskega avtocestnega križa. Slovenska vlada je z različnimi ukrepi preprečila plaz stečajev in s tem eksplozijo socialnih nemirov. Kot je dejal Peterle: »Šele zdaj smo pred glavno odgovornostjo in glavno preizkušnjo te vlade in vse koalicije. Šele z osamosvojitvijo smo prišli do glavnih instrumentov za izvajanje samostojne in neodvisne politike. Pred nami je obveza in vprašanje, ali jih bomo tudi znali uporabljati in s tem dokazati, da smo sposobni samostojnega življenja – začenši na gospodarskem področju. Čim prej bomo to dokazali, toliko prej bomo dobili priznanje sveta.«

Nemški konzulat kot ogrevanje za veleposlaništvo

Do letošnjega poletja Ljubljana ni bila med mesti, v katerih naj bi odpirali nemška konzularna predstavništva, kljub temu pa se je nemška stran pripravljala za odpiranje kulturnega centra Goethejev inštitut. Sklep o tem, da bo Zvezna republika Nemčija (ZRN) v Ljubljani odprla generalni konzulat, je nemško zunanje ministrstvo sprejelo že poleti. Potem ko so jugoslovanske oblasti dale soglasje za odpiranje konzularnega predstavništva, je nemško veleposlaništvo v Beogradu zaprosilo slovenske oblasti za pomoč pri iskanju ustreznih prostorov. Poleg konzulov sosednjih držav je imela Slovenija le častne konzule, to so bili slovenski državljani, ki so zastopali interese drugih držav. Tako se je dosedanjim devetim tujim konzulatom v Sloveniji, in sicer avstrijskemu, dvema italijanskima v Ljubljani in Kopru, centralno-afriškemu, belgijskemu, nizozemskemu, norveškemu, tajskemu in finskemu pridružil še nemški generalni konzulat, ki je uradoval v ljubljanskem hotelu Holiday Inn. Novi generalni konzul v Ljubljani je postal dr. Günter Seibert, ki se je srečal s predsednikom vlade Lojzetom Peterletom in zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom. Z odpiranjem diplomatskega predstavništva v Ljubljani se je namreč Nemčija pripravljala na priznanje Slovenije. Dokaj hitro odprtje nemškega generalnega konzulata, ki so ga v Bonnu načrtovali že nekaj časa, je imela za Slovenijo še poseben pomen ob dejstvu, da je dalo nemško zunanje ministrstvo jasno vedeti, da bo to njihovo diplomatsko predstavništvo nižjega ranga takoj po mednarodnem priznanju Slovenije lahko preraslo v veleposlaništvo, kjer bi za začetek delalo okoli dvanajst ljudi. Med sprejemljivimi rešitvami je bila tudi vila, v kateri je bilo ministrstvo za informiranje. Priprave na odpiranje generalnega konzulata je pospešil sam Genscher, ki je odločitev sprejel pred dnevi na srečanju zunanjih ministrov ES v Bruslju in seje haaške konference.

Cena osamosvojitve je visoka

»Cena osamosvojitve je visoka in jo bomo plačevali še dolgo,« je na okrogli mizi v tovarni Lek v Ljubljani dejal guverner Banke Slovenije dr. Franc Arhar. Zgodilo se je, da so v Sloveniji sprejemali zdaj ukrepe, kakršne so prej v Jugoslaviji kritizirali. Po besedah Arharja smo tako v oktobru omejevali bančne vloge, z novembrom pa so bankam začeli ukinjati likvidnostna posojila kot nadomestilo za padec neto deviznega varčevanja in sprejemati ukrepe za utrjevanje tolarske likvidnosti, kar naj bi bil edini način za zavarovanje njegove vrednosti. Po njegovem mnenju naj bi dolgo tudi urejali razmerje med banko Slovenije in Narodno banko Jugoslavije, odnose z drugimi jugoslovanskimi republikami ter tujino. Ukrepi Sveta Banke Slovenije glede monetarne osamosvojitve so v kratkem času sicer veliko dosegli, vendar pa je bila, po besedah ministra Šešoka, Slovenija na monetarne spremembe slabo pripravljena. Takoj po uveljavitvi slovenskega tolarja in lastne monetarne politike so začele rasti cene. Najprej so občine podražile komunalne prispevke za 100 odstotkov, potem so ji sledili drugi, tako da je bilo konec oktobra 21,5 odstotka visoka stopnja rasti cen. Slovenska SDK je v zamenjavi dinarjev za tolarje odigrala pomembno vlogo, je na okrogli mizi ocenil direktor SDK mag. Igor Omerza. Po njegovem mnenju je bila največja težava monetarna osamosvojitev, saj je bilo v hipu odrezanih 25 odstotkov obstoječih trgov, sama Štajerska pa je izgubila kar 40 odstotkov jugoslovanskih trgov. Po zlomu jugoslovanskega trga se je bilo treba prebiti ven, kajti slovenski trg je bil s svojima dvema milijonoma potrošnikov premajhen za izdelke, narejene v Sloveniji. »Če hočemo vsaj za silo preživeti, mora Slovenija prihodnje leto povečati izvoz za vsaj 40 odstotkov,« je povedal direktor območne gospodarske zbornice Maribor Vinko Lapuh. Poleg izvoza se je ponujala rešitev s prihodom tujega kapitala. Med podjetji z domačim in tujim kapitalom se je po podatkih SDK izkazalo, da so mešana podjetja v povprečju poslovala boljše od drugih firm, večina teh podjetij je prvo polletje 1991 zaključila s pozitivnim rezultatom. Za poslovanje mešanih podjetij pa bilo tudi je značilno, da »zelo racionalno zaposlujejo, optimalno izkoriščajo zmogljivosti, uvajajo sodobno tehnologijo in sodobno upravljajo podjetja«.

Slovenski prazniki po novem

Skupščinska komisija za notranjo politiko je na seji podprla predlog zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Tako je prvič po drugi svetovni vojni slovenska zakonodaja poleg državnih praznikov, ki so povezani z zgodovino naroda in države, kulturo in tradicijo, vključila v praznovanje tudi krščanske praznike. Glede na predlog zakona naj bi bili prazniki, ki bodo hkrati tudi dela prosti dnevi, naslednji: novo leto (1. in 2. januar), Prešernov dan, slovenski kulturni praznik (8. februar), dan upora proti okupatorju (27. april), praznik dela (1. in 2. maj), dan državnosti (25. junij), dan spomina na mrtve (1. november) in dan samostojnosti (26. december). Dela prosti dnevi naj bi bili tudi verski prazniki, in sicer velika noč (velikonočna nedelja in ponedeljek), binkošti (binkoštna nedelja), Marijino vnebovzetje (15. avgust) in božič (25. december). Več članov komisije pa je predlagalo, da naj bi bil za praznik dela (1. in 2. maj) le en dan dela prost, zato pa naj bi dan slovenske državnosti (25. junij) praznovali dva dni. Menili so še, naj slovenski kulturni praznik (8. februar) ne bi bil dela prost dan. Edini praznik, ki je obeleževal protifašistični boj v Sloveniji, je ostal 27. april.

Nato išče novo vlogo v spremenjeni Evropi

Šestnajstčlanska politična in vojaška organizacija Nato je dve leti po padcu berlinskega zidu in na 74. obletnico boljševistične revolucije v Sovjetski zvezi na konferenci v Rimu po 25 letih sprejela novo vojaško in politično doktrino. Nato je več kot 40 let varoval Zahod pred komunizmom in po dveh mesecih od razpada vzhodnega rivala Varšavskega pakta že spreminjal svoje temelje. Hladna vojna se je uradno končala in Nato je iskal opravičilo za svoj obstoj. »Ne bomo odšli iz Rima, dokler ne bodo vse članice Nata razumele, da ostaja potreba po močni atlantski zvezi tudi po tem, ko je odpadla sovjetska grožnja,« je dejal ameriški predsednik George Bush tik pred začetkom konference predsednikov držav članic zveze. Dosedanja vodilna svetovna vojaška zveza je z izginotjem sovjetske nevarnosti sprejela dva sklepa: zmanjšanje vojaške navzočnosti v Evropi in zmanjšanje stroškov za evropsko obrambo. Tako so se na prvem dnevu zasedanja voditeljev v Rimu dogovorili, da bodo ustanovili posebno telo Nata za redna posvetovanja z državami vzhodne Evrope in tako prvič ustvarili institucionalno povezavo z državami članicami nekdanjega Varšavskega bloka. Z njimi se bodo prvič sestali že 20. decembra, francoski predsednik Francois Mitterrand pa je že namignil, da bi v Nato kot polnopravne članice lahko sprejeli nekatere vzhodnoevropske države. Posledično zmanjševanje prisotnosti ameriške vojske na evropskih tleh je odprlo »najbolj sporno vprašanje« rimske konference, to je, ali bo samostojnejša evropska obrambna politika tudi vodila k akcijam in strukturam izven Nata. Francoski predsednik Mitterrand in nemški kancler Helmut Kohl sta nedavno kot zametek »evropske vojske« predvidela enote, ki bi bile povezane z Zahodnoevropsko obrambno unijo (devet držav) in ne z Natom (16 držav, Francija je iz vojaškega dela izstopila leta 1965).

Na rimski konferenci so voditelji držav članic Nata za zaprtimi vrati razpravljali tudi o možnostih, da bi zajezili priliv orožja v srbsko-hrvaški vojni. V zvezi s tem so govorili tudi o razglasitvi pomorske blokade na Jadranu in sprejetje sankcij proti srbskemu bloku, če se ne bo pridružil haaškemu mirovnemu načrtu. ZDA so zavrnile možnost, da bi se ameriške sile pojavile v spopadu med Srbi in Hrvati, kar je predlagal predsednik Tuđman. Vojaškega posega Nata v Jugoslaviji ni bilo pričakovati, saj je ameriški predsednik Bush dal jasno vedeti, naj Evropa sama opravi z jugoslovansko krizo. »Edina prava sankcija, ki jo lahko sprejme ES proti Srbiji, je sproženje postopka za priznanje Slovenije in Hrvaške,« je dejal predstavnik za tisk italijanske republikanske stranke Anselmi. S posebno izjavo o Jugoslaviji je Nato pozval vse v vojni udeležene strani, naj prekinejo sovražnosti in privolijo v predloge Evropske skupnosti (ES). Dokument je podpiral prizadevanja ES, konference o varnosti in sodelovanju v Evropi ter Varnostnega sveta in zagotavlja pomoč Nata pri ustvarjanju pogojev za uspešna mirovna prizadevanja.

Avtor: dr. David Petelin

Viri in literatura:

  • Delo, 8. 11. 1991.
  • Slovenec, 8. 11. 1991.
  • Večer, 8. 11. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.