Nemška prizadevanja za mednarodno priznanje Slovenije

Da so prizadevanja Nemčije za priznanje Slovenije resna, je bilo razvidno tudi iz sporočila nemškega zunanjega ministrstva, s katerim je minister Genscher ukazal, da se v Ljubljani odpre generalni konzulat Zvezne republike Nemčije. Takoj po mednarodnem priznanju Slovenije naj bi konzulat prerasel v veleposlaništvo.

Slovensko državljanstvo po poenostavljenem postopku

V parlamentu se je nadaljevala 27. seja družbenopolitičnega zbora, na kateri so poslanci sprejeli osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter razpravljali o predlogu zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o državljanstvu. Slednjega je vložila Liberalno-demokratska stranka (LDS), ki je predlagala poenostavitev postopkov za pridobitev državljanstva za tiste prebivalce Slovenije, ki državljanstva doslej niso imeli, so pa že več let živeli in delali v Sloveniji. Po novem naj bi prošnje za državljanstvo vlagali tudi pri pristojnem občinskem organu. Vlada je predlagala, da bi tistim, proti katerim je bila vložena kazenska ovadba zaradi suma kaznivih dejanj zoper Republiko Slovenijo (RS), zamrznili vlogo za državljanstvo do konca kazenskega postopka. Ker vlada RS in zakonodajno-pravna komisija o navedenih amandmajih nista dali mnenj, se je glasovanje prekinilo. Poslanci so na zasedanju izglasovali tudi soglasje k dovoljenju za gradnjo kapelice na Kredarici.

Teharsko taborišče – kdaj park spomina?

Država Slovenija in občina Celje sta si prizadevali, da bi nekdanje zloglasno koncentracijsko taborišče Teharje spremenili v spominski park. Na tem mestu, kjer so se dogajali zločini proti človečnosti in kjer je šlo v smrt na tisoče protikomunističnih Slovencev, je bilo odlagališče industrijskih in komunalnih odpadkov, ki se je praznilo le počasi. Še vedno so bile namreč močne sile tistih, ki so hoteli zločin utišati in izbrisati iz spomina javnosti ter se zoperstaviti prizadevanjem Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je delovala v okviru Vlade Republike Slovenije.

Slovenske ceste povezujejo

Na Bledu je potekalo strokovno srečanje delavcev v cestnem gospodarstvu Slovenije, ki se ga je udeležilo okoli 500 udeležencev. V uvodu je spregovoril predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ki je povedal, da se zanimanje zahodnih investitorjev za slovenske ceste povečuje, saj naj bi bila Slovenija z dobrim strateškim položajem prostor povezav. Kljub pomanjkanju proračunskega denarja za ceste je stroki uspelo, da se je sproti prilagajala težkim finančnim razmeram. Minister za promet in zveze Marjan Kranjc pa je poudaril, da je začetkov gradenj cest sicer veliko, da pa on nima nikakršnih pravic razpolaganja z denarjem, ker je ta v rokah ministrstva za finance. Kritičen je bil tudi do dejstva, da ni bil sprejet nov cestni zakon in da je še vedno v veljavi zakon iz leta 1981, ki določa, da so ceste v lasti tozdov za vzdrževanje cest, ki pa jih že zdavnaj ni več.

Kljub premirju se vojna na Hrvaškem nadaljuje

Vojna na Hrvaškem se je kljub potrditvi dogovora o prekinitvi ognja na konferenci o Jugoslaviji, ki je potekala v Haagu, nadaljevala. Najhujši spopadi so potekali v vzhodni Slavoniji, kjer je armada poskušala zavzeti Vukovar. Prav tako je jugoslovanska vojska napadla Vinkovce, Gradiško, Bjelovar in Dubrovnik. O vojaški situaciji je razpravljala tudi srbska vlada, ki je izrazila zaskrbljenost nad tem, ali lahko JA še zagotovi, da bo ubranila vse hrvaške napade. Namestnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo Stane Brovet pa je izjavil, da se enote JA ne bodo umaknile s kriznih območij na Hrvaškem, dokler ne bo rešen problem srbskega prebivalstva na Hrvaškem in dokler ne bodo deblokirane vse vojašnice.

Zaradi vojne se je v Sloveniji večalo število hrvaških beguncev, ki se jim je pridruževalo vedno več beguncev iz Bosne in Hercegovine. V Mariboru je našlo zatočišče že okoli 2.800 pribežnikov, med njimi največ žensk in otrok. V akcijo pomoči sta se vključevala Rdeči križ in Karitas, ki sta zbirala obleko, obutev, posteljnino in hrano. Pomoč so nudili tudi centri za socialno delo in številni posamezniki.

Avtorica: Marta Keršič

Viri in literatura:

• Slovenec, 7. 11. 1991.
• Delo, 7. 11. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.