Zanimiva seja predsedstva

V četrtek, 17. oktobra 1991, se je na 76. seji sestalo slovensko predsedstvo. Seja je bila razširjena, saj so se je ob petih članih najvišjega organa med drugim udeležili še obrambni minister Janša, zunanji minister Rupel, nekdanji član zveznega predsedstva Drnovšek in direktor Službe družbenega knjigovodstva (SDK) Igor Omerza. Manjkala sta sicer vabljena premier Peterle in predsednik skupščine Bučar. »Diplomatsko četico« na sestanku so z Markom Kosinom, Zvonetom Draganom, Ivom Vajglom in poznejšim predsednikom republike Danilom Türkom zastopali tako rekoč sami »veterani« diplomacije socialistične Jugoslavije.

Osrednja točka je bila oblikovanje slovenskega stališča do predloga haaške konference o prihodnosti Jugoslavije. O omenjenem predlogu so se pred tem uskladili predstavniki ZDA, Sovjetske zveze in Evropske skupnosti. Da v Haagu resničnosti na območju nekdanje federacije ne razumejo najbolje, je sicer kazalo tudi vabilo osmim članom nekdanjega predsedstva federacije k udeležbi na haaški konferenci. Predstavljali naj bi dejansko neobstoječo državno zvezo.

Proti carinski uniji

Mnenja o dokumentu iz Nizozemske so se na razširjeni seja predsedstva razlikovala. Zunanji minister Rupel je pohvalil predvsem predlog, naj republike, ki to želijo, postanejo države z mednarodno subjektiviteto. Poleg tega se je zavzel za nadaljevanje konstruktivnega pristopa Slovenije k pogajanjem, pri čemer naj ne bi ovirala tesnejšega povezovanja tistih republik, ki si to želijo.

Po drugi strani je Igor Omerza odločno zavračal predlog o vzpostavitvi carinske unije in skupne monetarne politike med nekdanjimi deli Jugoslavije. Po njegovem mnenju bi Slovenija s sprejemanjem tega načela vsaj na gospodarskem področju pristala na nekakšno novo federacijo. Namesto tega je predlagal, naj Slovenci ponudijo preostalim delom nekdanje skupne države območje proste trgovine.

Zelo dvoumno stališče je predstavil Drnovšek. Haaškemu dokumentu je priznaval, da je dobro zasnovan. Predlagal je, naj ga Slovenija sprejme, čeprav je pristavil, da vsebuje zgolj vse tisto, kar je nova država zahtevala »pred pol leta«.

V nadaljevanju seje je obrambni minister Janša govoril o izplenu svojih pogovorov v Beogradu 15. oktobra o zaključku umika jugoslovanske vojske iz Slovenije. Poročal je, da so v zvezni armadi soglašali z odhodom prek pristanišča v Kopru. Vojaki in oficirji naj bi s seboj vzeli samo osebno oborožitev in opremo.

Stavkajoči terjajo ministričino glavo

Tudi 17. oktobra 1991 je še trajala stavka v slovenskem zdravstvu. Po pogajanjih z vlado, ki je pristala na 14-odstotno zvišanje mase za plače, so predstavniki stavkovnega odbora sindikatov zdravstva in socialnega skrbstva napovedali konec prekinitve dela, če bodo sprejete njihove »zmanjšane zahteve«. Še vedno pa so terjali odstop zdravstvene ministrice iz socialdemokratskih vrst dr. Katje Boh, ki je tri mesece pozneje postala prva slovenska veleposlanica v Avstriji, kjer se je leta 1929 v Gradcu tudi rodila, in njenega namestnika.

Avtor: Aleš Maver

Viri in literatura:

• Delo, 18. 10. 1991.
• Večer, 18. 10. 1991.
• Dnevnik, 18. 10. 1991.
• Jović, Borisav. Zadnji dnevi SFRJ: Odlomki iz dnevnika. Ljubljana, 1996.
• Pesek, Rosvita. Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državo. Celovec, 2012.
• Repe, Božo (ur.). Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (III. del: Osamosvojitev in mednarodno priznanje). Ljubljana, 2004.
• Valič Zver, Andreja. Demos, slovenska osamosvojitev in demokratizacija. Maribor, 2013.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30