Skoči do osrednje vsebine

3. 10. 1991: »V Jugoslaviji bo mirno, ko bodo Srbi govorili hrvaško, Hrvati pa srbsko.«

Nekaj dni pred koncem moratorija sta slovenska vlada in predsedstvo na vse države sveta in na mnoge mednarodne institucije naslovila posebno spomenico, s katero sta jih spomnila, da se trimesečni moratorij o zamrznitvi izpolnjevanja deklaracije o neodvisnosti izteka in da so odločitve slovenskega parlamenta, sprejete 25. junija, znova veljavne.

Žarko Petan, portretna ČB slika.

Jezikovnim razpravam in razmeram v ostankih Jugoslavije na rob se je z aforizmom oglasil Žarko Petan: »V Jugoslaviji bo mirno, ko bodo Srbi govorili hrvaško, Hrvati srbsko, Slovenci pa srbohrvaško.« | Avtor UKOM

Strah pred novim napadom srbske vojske

Osnovna poanta uvodnega komentarja časnika Slovenec je, da poti nazaj v Jugoslavijo ni več, za kar odgovornost nalaga zlasti Srbiji oziroma Slobodanu Miloševiću in jugoslovanski vojski, ki sta pokazala svoj pravi obraz: »Naj se Zahod še tako spreneveda, dejstvo je, da je v Jugoslaviji osvajalna vojna. Kdo je agresor, vedo zdaj že vsi, prav tako pa je povsem jasno, da jugoslovanska armada že zdavnaj ni več jugoslovanska, temveč le še srbska, saj služi samo še srbskim ciljem.« Ob tem časnik povzema občutja »navadnih državljanov« pred iztekom moratorija, ki se kljub obljubam bojijo vnovičnega napada na Slovenijo, saj so oblasti s cest že odstranjevale španske jezdece: »Minister Bavčar je napovedal teroristične akcije v Sloveniji tudi po izteku moratorija, o neposredni novi agresiji JA pa ni govoril. Mar to pomeni, da o vojaškem napadu ni več mogoče govoriti? Se bodo Srbi, če bodo pokorili Hrvaško, ustavili na slovensko-hrvaški meji?«

Skrbi za varnost Slovenije se pridružuje tudi Delov uvodničar, ki ocenjuje, da je hrvaško-srbski spopad »prava črna luknja balkanskega prostora, ki z osupljivo močjo srka vase bližnje in širše okolje«, zaradi česar je »celo Evropo začelo skrbeti za lastno usodo, kaj ne bi Slovenije«.

Župan Strgar obiskal begunce iz Hrvaške

Ljubljanski župan je obiskal begunski center na Šmartinski cesti v Ljubljani in se seznanil z delom tega centra in socialnih služb. V tem centru so bivali zlasti matere z otroki in ostareli. Pri oskrbi beguncev so pomagali takratni center za socialno delo občine Moste – Polje ter še druge socialne ustanove iz Ljubljane in celotne Slovenije. Župan Strgar je ob koncu svojega obiska dejal, da je pretresen zaradi krutosti agresorjev in da bo za nesrečne žrtve vojne storil vse, kar je v njegovi moči.

O humanitarni pomoči Hrvaški so razpravljali tudi v slovenski skupščini.

Strokovni svet proti ukinitvi predmeta srbohrvaščina

Zavod za šolstvo je predlagal, da bi srbohrvaški jezik kot predmet v osnovnih šolah zaradi vprašljive kakovosti končno ukinili, poučevali pa naj bi ga v okviru fakultativnega pouka. Predlog je med člani strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje izzval ostra nasprotovanja. Večina članov sveta se je odločno zavzela, da srbohrvaški jezik ostane v slovenskih šolah. Zavodu za šolstvo so očitali »emotivno podkrepljeno« argumentacijo, sami pa so po navedbah časnika Slovenec svoje nasprotovanje utemeljevali s temi stavki: »Slovenci se v tem trenutku politično in gospodarsko razdružujemo, toda zakaj bi se osamili tudi na kulturni ravni?« »Jezik vendar ni kriv za sovražna dejanja, ki ta jezik govorijo.« »Saj je vendar prav, da naši otroci poznajo čim več jezikov.«

Jezikovnim razpravam in razmeram v ostankih Jugoslavije na rob se je z aforizmom oglasil Žarko Petan: »V Jugoslaviji bo mirno, ko bodo Srbi govorili hrvaško, Hrvati srbsko, Slovenci pa srbohrvaško.«

Rodbina Windischgraetz pripravljena pomagati Sloveniji

Čeprav so bili člani rodbine Windischgraetz med komunistično revolucijo in v režimu, ki ga je vzpostavila po vojni, bodisi pobiti bodisi izgnani iz Slovenije, je princ Hugo na obisku v Postojni povedal, da so pripravljeni vlagati na področju industrije, gozdarstva, stavbne dediščine, turizma in kakovostnega šolstva. »Čeprav ne znam slovenskega jezika, je moje srce ostalo v Sloveniji,« je dodal brez najmanjše sence zaradi prizadejanih zločinov.

Osamosvojitev Slovenije na področju športa

Predsednik športne zveze Slovenije dr. Rajko Šugman je napovedal, da bo ustanovno zasedanje za ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije 15. oktobra v Cankarjevem domu.

Prva zamenjava na vrhu Slovenca

Glavnega in odgovornega urednika Slovenca Andreja Rota je upravni odbor razrešil tega položaja. Za novega urednika je bil sicer imenovan Jože Mlakar, dotedanji urednik Slovenčeve priloge, vendar je zaradi nesoglasij med zaposlenimi začasno vlogo vršilca dolžnosti glavnega in odgovornega urednika prevzel Pavle Bratina.

Avtor: Lenart Rihar

Viri in literatura:

  • Slovenec, 3. 10. 1991.
  • Slovenec, 4. 10. 1991.
  • Misli, september, oktober 1991.
  • Svobodna Slovenija, september 1991.
  • Delo, 3. in 4. 10. 1991.
  • Dnevnik, 4. 10. 1991.
  • Večer, 4. 10. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.