Rupel v Haag, Kučan v Portorož

Na konferenci o Jugoslaviji v Haagu so potekali pogovori med zunanjimi ministri nekdanjih jugoslovanskih republik. Predsedujoči konferenci lord Carrington je predlagal ustanovitev nove komisije, ki bi razpravljala o gospodarskih vprašanjih. Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel se sprva ni strinjal s predlogom in je poudaril, da se je prišel v Haag pogovarjat o razdruževanju, in ne o financiranju razpadajoče federacije, vendar mu je lord Carrington zagotovil, da naj bi v komisiji le razpravljali o prihodnjih gospodarskih odnosih med republikami. Predsedujočega komisiji je še zanimalo, katere poteze bo Slovenija naredila po 7. oktobru. Navzoči so ostali brez komentarja, potem ko jim je Rupel jasno povedal, da bo Slovenija po izteku moratorija nadaljevala osamosvojitveni proces. Ni pa povedal, ali se bo Slovenija po 7. oktobru umaknila s konference.

Kakšna bo naša politika po 7. oktobru, je zanimalo tudi slovenske menedžerje, s katerimi se je v Portorožu pogovarjal predsednik Milan Kučan, ki je poudaril, da se mora slovensko gospodarstvo čim prej otresti jugoslovanskih okvirov, ki prinašajo najrazličnejše blokade in omejitve zaradi z inflacijo okuženega dinarja, ki naj ga zamenja prehodno veljavni slovenski denar. 

Slovenija Hrvaške ne bo niti oborožila niti zasedla

Predsednik vlade Lojze Peterle je poslancem družbenopolitičnega zbora poročal o uresničevanju konkretne pomoči sosednji Republiki Hrvaški. Povedal je, da je Slovenija odprla prehodne centre za okoli 10.000 beguncev ter jim zagotovila zdravstveno in drugo potrebno oskrbo. Na vprašanje glede vojaške pomoči Hrvaški pa je Peterle povedal, »da še sami nimamo dovolj, tako da tu ne moremo kaj prida pomagati«. Po tem pojasnilu je predsednik vlade odpotoval na uradni obisk v Švico, kjer je zvečer predaval na univerzi v Bernu o političnem stanju Slovenije. Burnejša pa je bila medtem doma razprava v poslanskem zboru združenega dela, ki je obravnaval vprašanja sanacije vojne škode in poplav, davčne politike, bančne politike, kreditno-monetarne politike, financiranja izvoza in druge gospodarske teme. 

Član slovenskega predsedstva dr. Dušan Plut in dr. Zdenko Roter (kot operativec OZNE je bil po 2. svetovni vojni znan kot zasliševalec duhovnikov in hudo opečenega škofa Vovka, po osamosvojitvi pa svetovalec predsednika Milana Kučana) sta na povabilo metliških in črnomaljskih oblasti obiskala Belo krajino in v Metliki povedala, da Slovenija nima »ozemeljskih pretenzij« do Hrvaške in drugih sosednjih držav, ter tako odgovorila Žumberčanom iz krajevnih skupnosti Radatoviči (pred 2. svetovno vojno pod Dravsko banovino) in Dragoševci, ki so se želeli priključiti Sloveniji. Predstavniki obeh skupnosti so na sestanku povedali, da bodo vztrajali pri priključitvi k Sloveniji, a bodo z odcepitvijo počakali do konca agresije na Hrvaško (leta 1992 so res začeli zbirati podpise za priključitev k Sloveniji, vendar peticija ni bila uspešna).

Avtor: mag. Jurij P. Emeršič

Viri in literatura:

• Delo, 27. 9. 1991
• Slovenec, 27. 9. 1991
• Rupel, Dimitrij. Skrivnost države, Spomini na domače in tuje zadeve 1989–1992.
• Žužek, Aleš. Kdo so Slovenci, ki so Hrvaški podarjali ozemlje. Dostopno na spletni strani siol.net (10. 9. 2017)

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30