Skoči do osrednje vsebine

24. 9. 1991: Obrambni in mednarodnopolitični položaj Republike Slovenije

Volilni listič na mizi. Roka sloni na lističu.

V Ljubljani so se sestali najvišji predstavniki Republike Slovenije in sprejeli sklepe po izteku moratorija. Na Hrvaškem se po razglašenem premirju vrača življenje v vsakdanje tirnice. Kosovski parlament je sprejel resolucijo o neodvisnosti Kosova. Varnostni svet OZN je na jesenskem zasedanju pripravljal osnutek resolucije o prepovedi prodaje orožja Jugoslaviji. Republiška komisija za varstvo okolja in naravne dediščine je zavrnila projekt izgradnje terminala za utekočinjeni plin na Debelem rtiču.

Janez Janša govori.

Minister za obrambo Janez Janša je ocenil, da vojaškega posega jugoslovanske armade (JA) v Sloveniji ni več mogoče realno pričakovati, saj je vojaški položaj na Hrvaškem veliko bolj uravnotežen. | Avtor Nace Bizilj, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

V predsedniški palači v Ljubljani je v veliki tajnosti potekal sestanek najvišjih predstavnikov Republike Slovenije. Sklenili so, da se bo Slovenija udeleževala haaške konference tudi po izteku moratorija v vlogi suverene države, ki je zainteresirana za mir na Balkanu in za mirno dogovorno ureditev vprašanj razdružitve. Menili so tudi, da mirovne sile v Sloveniji niso potrebne, opazovalci Evropske skupnosti pa naj svoje delovanje v Sloveniji zaključijo ob izteku moratorija. Minister za obrambo Janez Janša je ocenil, da vojaškega posega jugoslovanske armade (JA) v Sloveniji ni več mogoče realno pričakovati, saj je vojaški položaj na Hrvaškem veliko bolj uravnotežen. Dokončni umik JA iz Slovenije do 8. oktobra 1991 sicer tehnično ni mogoč, umakne pa naj se do 19. oktobra 1991 v skladu s sklepom predsedstva SFRJ. Prisotnost majhnega števila vojakov JA po izteku moratorija ne more biti ovira za mednarodno priznanje naše suverenosti. Minister Janša je še opozoril, da je pri vzpostavljanju dejanske suverenosti najbolj pereče vprašanje nadzora nad zračnim prostorom.

Na pogovoru je bilo sprejetih osem sklepov in usmeritev, med katerimi so bili najpomembnejši, da se bo z 8. oktobrom 1991, z iztekom moratorija, tudi končalo mirovanje Republike Slovenije pri uresničevanju njene odločitve o popolni suverenosti, da bo Slovenija po tem datumu umaknila iz jugoslovanske diplomacije svoje diplomate, iz zveznega ustavnega sodišča pa svoja sodnika ter da bo Predsedstvo Republike Slovenije pred sejo Skupščine Republike Slovenije obravnavalo predloge aktov in gradiva v zvezi z monetarno suverenostjo.

Se je vojna res končala?

V domačih in tujih medijih pa je bolj odmevala razglasitev premirja na hrvaških bojiščih pred nekaj dnevi, ki je postala osrednja tema vseh časopisnih naslovnic. Čeprav so na nekaterih območjih Hrvaške še vedno potekali spopadi in obstreljevanja, se je položaj umiril. Prebivalci Šibenika so po sedmih dneh lahko zapustili zaklonišča, življenje se je počasi normaliziralo, začeli so odstranjevati ruševine, zaživela sta proizvodnja v podjetjih in vračanje v šolske klopi. Javni promet, gostinski obrati in lokali so se tudi v Zagrebu vrnili v normalne, vsakdanje tirnice. Ko je v večjem delu Hrvaške utihnilo orožje in je le ponekod odjeknil še kakšen strel ali granata, so se v mnogih hrvaških in celo srbskih mestih vrstile manifestacije za mir in konec vojne (Dubrovnik, Novi Sad, Beograd in Skopje). V senci dogajanja na Hrvaškem pa je odjeknila novica jugoslovanske »avtonomne« pokrajine Kosovo, ki si je prav tako prizadevala, da bi na ozemlju Jugoslavije postala suverena in neodvisna republika. Informativni center Demokratične zveze Kosova je namreč sporočil, da je skupščina v izgnanstvu sprejela resolucijo o neodvisnosti Kosova. O usodi Kosova naj bi odločil referendum v prihajajočih zimskih mesecih.

Svet melje o Jugoslaviji

Uvodno jesensko zasedanje Organizacije združenih narodov (OZN), ki naj bi pospešila mirovne procese in razplet jugoslovanske krize, je bil v znamenju zelo pričakovanega govora ameriškega predsednika Georga Busha starejšega pred Generalno skupščino OZN, v katerem je omenjal bližnjevzhodno krizo in propad komunizma, same Jugoslavije in vojnih spopadov pa se ni dotaknil. Kljub načelnemu nasprotovanju ZDA srbski agresiji in ravnanju JA ter pozivu sovjetskega predsednika Mihaila Sergejeviča Gorbačova k miru pa je bil na jesenskem zasedanju varnostnega sveta v naslednjih dneh pripravljen zgolj osnutek resolucije, ki je predvideval prepoved prodaje orožja Jugoslaviji. Francija, Velika Britanija in Belgija so poleg embarga na uvoz orožja v Jugoslavijo predlagale še vzpostavitev miru in odločno ukrepanje generalnega sekretarja OZN glede jugoslovanske krize. Še pred zasedanjem varnostnega sveta je sovjetski zunanji minister omenil, da ne izključuje možnosti priznanja Slovenije.

Novi zakon o varstvu okolja naj bi preveč bremenil gospodarstvo

Oblačen torkov dan z relativno visokimi jesenskimi temperaturami, okoli 20 stopinj je bilo po Sloveniji, ko so na Verovškovi ulici v Ljubljani slovesno odprli novo, sodobno poslovno stolpnico farmacevtskega giganta Lek, ki je po drugi svetovni vojni nastal z nacionalizacijo več manjših podjetij, je bil v slovenski notranji politiki obarvan predvsem »zeleno«. Republiška komisija za varstvo okolja in naravne dediščine je na podlagi poziva civilne javnosti, okoljevarstvenikov in s podporo obalnih občin dokončno zavrnila projekt izgradnje terminala za utekočinjeni plin na Debelem rtiču. Na taisti seji so namreč obravnavali tudi osnutek novega zakona o varstvu okolja, ki je dobil ime kar Jazbinškov zakon, po takratnem ministru za okolje, arhitektu Mihu Jazbinšku. Osnutek zakona je dobil soglasje vlade in s tem možnost, da gre v skupščinsko obravnavo. Predsednik komisije Hubert Požarnik je kljub nesklepčnosti komisije, na kateri so obravnavali postavitev kapelice na Kredarici in kresali mnenja o njeni velikosti, poudaril, da naj bi bil osnutek zakona dober. Edino večjo kritiko je podala Gospodarska zbornica Slovenije, saj naj bi predlog predvideval preveč inšpekcij in s tem materialne obveznosti gospodarstva

Avtor: dr. David Petelin

Viri in literatura:

  • Dnevnik, 24. 9. 1991.
  • Slovenec, 24. 9. 1991.
  • Večer, 24. 9. 1991.
  • Repe, Božo. Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (III. del: osamosvojitev in mednarodno priznanje), dokument št. 100: Zabeležka »razširjenega« delovnega pogovora članov Predsedstva Republike Slovenije 23. 9. 1991, Predsedstvo Republike Slovenije, Ljubljana, 24. 9. 1991, Arhiv predsednika Republike Slovenije.
  • Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992. Druga, popravljena izdaja. Ljubljana 1992.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
  • ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30