Papežev »glas vpijočega v puščavi«

Med nedeljsko pridigo na Trgu sv. Petra je Janez Pavel II odločno pozval vse mednarodne organizacije in ljudi dobre volje, naj ustavijo vojno v Jugoslaviji, saj zadnje dogajanje po papeževih besedah »ni dostojno ne človeka ne Evrope.«

Medtem so na Hrvaškem divjali zelo hudi boji v okolici Šibenika, Zadra in Petrinje (agresorji so pri napadu na zadnjo od omenjenih uporabili živčni plin), do nočnega streljanja je prišlo tudi v Zagrebu, kjer so se oglasile tudi sirene za nevarnost zračnega napada. Hrvaške oblasti so medtem pozivale vojaške častnike in vojake JA k predaji; vdale so se vojašnice v Osijeku, Našicah in vojašnica Kalnički partizani v Varaždinu, ki ji je poveljeval Berislav Popov. Večerov novinar ga je označil za »zloglasnega radgonskega zločinca«. Kljub tako jasni sliki in zapisom pred 30 leti se je kasneje resnica glede vojne potvarjala, slovensko sodstvo pa je Popovu izreklo oprostilno sodbo.

Ruplova balkanska turneja

Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel se je vrnil s krajše »balkanske turneje«, med katero je obiskal Bolgarijo, Romunijo in Albanijo. Romunija se je Ruplu zdela »bolj zdelana od Bolgarije, pa tudi več policije je bilo vsepovsod«. Izraženi želji po mednarodnemu priznanju Slovenije gostitelji niso oporekali, izražali pa so zaskrbljenost zaradi vojaških spopadov v Jugoslaviji. Iz Romunije je Rupel s spremstvom nadaljeval pot v Albanijo, kjer ga je zelo pretresla velika socialna razlika med ljudmi in vladajočim razredom. Albanski predstavniki so se Ruplu zahvalili za slovensko podporo kosovskim Albancem in izrazili svoj strah pred Srbi. Po besedah uslužbenca zunanjega ministrstva Iva Vajgla se je Rupel vrnil domov »zgrožen nad dejstvom, kako zelo so razmere na Balkanu – torej v našem najbližjem sosedstvu – napete, saj grozi širitev spopadov.« Zato mora Slovenija po Ruplovem mnenju pohiteti z osamosvojitvenim procesom.

Politična lekcija na Pohorju

Na četrto septembrsko nedeljo je bila v Lovrencu na Pohorju slovesnost ob 900-letnici prve omembe kraja v pisnih virih. Slovesnost se je začela z blagoslovitvijo prenovljene cerkve in sveto mašo, ki jo je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Slovesnosti so se udeležili tudi visoki predstavniki države, podpredsednik vlade s skupino ministrov ter predsednik Milan Kučan, ki je bil slavnostni govornik. Uvodni del nagovora je namenil Lovrenčanom, osrednjega pa jugoslovanski in slovenski politiki. Povedal je, da je Jugoslavija razpadla, njene državne institucije pa niso več legitimne. Izrazil je obžalovanje, da nam mednarodna skupnost ne prizna neodvisnosti in ne razume, kaj se v državi dogaja. Opozoril je na nevarnost srbskega ekspanzionizma, ki se po njegovih besedah po morebitnem padcu Hrvaške ne bo ustavil na slovenskih mejah. Svetoval je, da imajo tega skupnega sovražnika v mislih vsi, ki stopajo za govornico v parlamentu in izrekajo težke besede drug proti drugemu. Kučanovo »žuganje« poslancem v Lovrencu na Pohorju kaže, da so se v času prvih korakov demokratične Slovenije mnogi težko privadili na strankarski pluralizem in politični diskurz, ki je v parlamentarnih demokracijah nekaj običajnega. Poslušalci so z aplavzom podprli še predsednikov poziv k politični in socialni enotnosti, ki v resnici tudi nista značilnost držav z demokratično ureditvijo in tržnim gospodarstvom.

Avtor: Jurij P. Emeršič

Viri in literatura:

• Večer, 23. 9. 1991
• Delo, 23. 9. 1991
• Slovenec, 23. 9. 1991
• Rupel, Dimitrij. Skrivnost države, Spomini na domače in tuje zadeve 1989–1992.
• Petrovčič, Peter: Popov oproščen. Dostopno na spletni strani mladina.si (13. 11. 2015).
• Janša, Janez. Dostopno na twitter profilu (30. 6. 2021).

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30