Narodna banka Jugoslavije je Slovenijo in Hrvaško izločila iz svojega sistema, kar je pomenilo, da omenjeni republiki nista več prejemali svežega denarja. Z nelegalnim vnosom denarja, ki se je preprodajal na črnem trgu, je nastala velika inflacija. Pretihotapljeni jugoslovanski dinarji so se menjali za nemške marke, ki so spet potovale nazaj v Nemčijo in se znova preprodajale. Obstajala je velika verjetnost, da Beograd na ta način financira tudi krvave vojaške akcije po vsej državi, in čeprav je bil v Sloveniji v tem času relativen mir, je bilo jasno, da zveznim oblastem osamosvajanje Slovenije ni bilo po volji. Jugoslovanska armada je pri umiku iz Slovenije odnašala vse, kar je lahko naložila na vlak, šlo je celo tako daleč, da je iz vojašnice Borisa Kidriča iz Šentvida nad Ljubljano natovarjala pesek s teniškega igrišča.

Obisk zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla v Albaniji

Iz Romunije je slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel 21. septembra 1991 prispel v Albanijo. Že ob prihodu na tiransko letališče je bil pretresen nad tamkajšnjo revščino in zaostalostjo. Ulice in ceste so bile brez semaforjev, po njih so vozili iztrošeni tovornjaki starejših tipov, mercedesi so bili na voljo le izbranim funkcionarjem. Rupla je sprejel takratni namestnik zunanjega ministra, Ilir Bocka, ki je kasneje postal minister. Rupel se je srečal še s predsednikom države Ramizom Alijo in predsednikom vlade Yilijem Buffijem. Alija je menil, da je za zajezitev srbskega vpliva bolje, da Slovenija ostane v Jugoslaviji, vendar je po pogovoru z Ruplom sprejel slovenski osamosvojitveni načrt in napovedal priznanje slovenske države. Brez ovinka je dodal tudi, da se boji srbske agresije, ki je Albanija ne bi mogla obvladati. Slovensko delegacijo je prosil, da bi na haaški konferenci zahtevala prisotnost Albancev s Kosova.

Pomoč Amerike Sloveniji

Časopis Ameriška domovina je objavil novico, da je bil na pristojnem odboru dosežen delni sporazum o osnutku zakona za financiranje State Departmenta. V zakonu so obdržali spremembo, ki je dovoljevala, da ZDA pošljejo ekonomsko pomoč tistim republikam v Jugoslaviji, ki imajo demokratične vlade in uvajajo tržno gospodarstvo. Ta pomoč je od ameriške vlade do tedaj prihajala le prek zvezne vlade v Beogradu. Če bi bil osnutek zakona dokončno potrjen, bi bila Slovenija upravičena do neposredne ameriške gospodarske pomoči. Še vedno je obstajala možnost, da bi proces pomoči zavlačevala Busheva administracija, zato bi bilo treba nadaljevati pritiske na vlado, da pomoč dejansko odobri. Pri tem naj bi imelo veliko vlogo stalno ukrepanje ameriških Slovencev in Slovenk.

Avtorica: Marta Keršič

Viri in literatura:

• Svobodna Slovenija, Argentina, 26. 9. 1991
• Ameriška domovina, 26. 9. 1991
• Slovenska država, september–oktober 1991, št. 9–10.
• Rupel, Dimitrij. Srečanja in razhajanja. Ljubljana, Nova revija 2001, str. 247 in 248.
• Delo, 23. 9. 1991
• Slovenec, 23. 9. 1991
• Večer, 23. 9. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30