Odprtje novega avtocestnega mednarodnega mejnega prehoda Šentilj

Na otvoritveni slovesnosti mejnega prehoda Šentilj so nastopili štirje govorniki: predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, deželni glavar avstrijske Štajerske dr. Josef Krainer, avstrijski gospodarski minister Wolfgang Schüssel in slovenski minister za promet in zveze Marjan Kranjc, ki je poudaril, da je ta investicija delo skupne slovensko-avstrijske skupine, ki se je med seboj dopolnjevala. Med gradnjo je bilo precej zamud, največ zaradi pomanjkanja denarja na slovenski strani in zaradi vojne v Sloveniji. Deželni glavar dr. Krainer je izpostavil, da je treba narediti vse, da bi zagotovili mir v tem delu Evrope in prijateljsko sosedstvo ter pohvalil štajerski deželni parlament, ki je enoglasno terjal mednarodno priznanje Slovenije in Hrvaške. Peterle je izrazil mnenje, da se z novim mejnim prehodom povečujejo možnosti tesnejšega sodelovanja med Avstrijo in Slovenijo in da se je tako odprla pot, ki je ena najbolj tranzitnih evropskih poti. Opozoril je še, da bo treba nadaljevati gradnjo in da se bo vlada trudila, da bo Slovenija zaostanek pri gradnji slovenskega avtocestnega križa in phyrnski avtocesti (Dunaj-Zagreb-Split) nadomestila, kolikor bo v njeni moči. Peterle je izrazil pričakovanje, da bo Evropa našla bolj učinkovite načine, da bo pomagala ustaviti nasilje v Jugoslaviji. »Mislim, da je za to skrajni čas in da je treba dodati kaj več kot nove besede, da bodo te evropske misije in prizadevanja Evrope vendarle rodile bolj prepričljive sadove. Ne moremo si dovoliti v srcu Evrope, da bi preprosto ves narod okupirali, mu vzeli svobodo, mu vzeli demokratično oblast – to se za Evropo ne spodobi, posebej če govorijo o demokraciji in pravici do samoodločbe.« Na Hrvaškem so namreč ravno v času šentiljske otvoritvene slovesnosti divjali srditi boji, zato je bila poleg spoznanja, da je promet proti jugu močno razredčen, otvoritev novega mejnega prehoda priložnost za poziv Evropi in svetu za mir na tem delu Balkana.

Dr. Dimitrij Rupel na obisku v Bolgariji

Dr. Dimitrij Rupel je odšel na enodnevni obisk v Bolgarijo, kjer se je srečal z bolgarskim predsednikom dr. Željujem Želevim, zunanjim ministrom Viktorjem Vlkovom, predsednikom vlade Dimitrijem Popovim in vodjo opozicijske stranke Zveze demokratičnih sil Filipom Dimitrovim. Predsednik Želev je poudaril, da je Bolgarija med prvimi priznala pravico do samoodločbe jugoslovanskih republik in da bo nove države formalno-pravno priznala, ko bodo to storile države Evropske skupnosti in druge večje evropske države. Kot razlog za zadržanost Bolgarije je navedel, da je Bolgarija soseda Jugoslavije in da bi lahko kdo takšno njeno odločitev razumel kot koristoljubnost. Kot je povedal dr. Rupel, so mu uradni predstavniki Bolgarije pojasnili, da Bolgarija na noben način noče izkoriščati jugoslovanske krize za kakršnekoli politične ali celo ozemeljske dobičke. Dr. Rupel jim je pojasnil slovenski položaj in prosil za priznanje, kar so mu tudi obljubili. Bolgarija je bila tako med prvimi državami, ki so priznale Slovenijo.

Milan Kučan in Ciril Zlobec na obisku v Trstu

Predsednik predsedstva Milan Kučan in član predsedstva Ciril Zlobec sta bila na uradnem obisku v Trstu. Na sedežu deželne vlade Furlanije – Julijske krajine ju je sprejel njen predsednik Adriano Biasutti, ki je izrazil upanje, da bo svoj prihodnji obisk v Ljubljani opravil v samostojni in mednarodni priznani Republiki Sloveniji. Biasutti je predstavil politiko deželne vlade, ki je bila bolj naklonjena neodvisni Sloveniji in Hrvaški, že od razglasitve samostojnosti in vojne na slovenskih tleh, kot pa vlada v Rimu. Obljubil je, da se bo v rimskih vladnih krogih zavzel za nadaljnje spremembe v italijanski in evropski politiki do dogajanj na tleh razpadajoče Jugoslavije. Dejal je: »Slovenija in Hrvaška sta sprejeli evropske standarde, in zdaj je na Evropi, da v imenu teh standardov prizna obe državi.« Kučan je poudaril, da je prav priznanje Slovenije in Hrvaške eden izmed pogojev za urejanje razmer na tleh Jugoslavije. »Samo suvereni in priznani državni subjekti se lahko pogovarjajo o poravnavi medsebojnih ˝dolgov˝ vseh vrst in o morebitnih oblikah sodelovanja.« Zagotovil je, da bo Slovenija ohranila visoko raven zaščite Italijanov.

Kučan in Zlobec  sta se sešla tudi s predstavniki slovenske manjšine v Italiji. Kučan je potrdil, da se bo Slovenija zavzemala za ohranitev evropskih standardov na mejah, ki morajo biti odprte  v največji možni meri. Zagotovil je, da bo zahtevo po priznanju enakopravne rabe slovenskega jezika sprožil na srečanju s tržaškim županom Francom Richettijem in s predsednikom tržaške pokrajine Dariom Crozzolijem. Kučan in Zlobec sta bila na predstavitvi italijanske dopolnjene izdaje knjige »Dnevi Slovenije«. V njej so bili, poleg besedila in slik v slovenskem izvirniku, tudi eseji uglednih pisateljev in publicistov iz Slovenije, Italije, Avstrije in Švice.

Avtorica: Mirjam Dujo Jurjevčič

Viri in literatura:

• Delo, 19. 9. 1991.
• Dnevnik, 19. 9. 1991.
• Večer, 19. 9. 1991.
• Rupel, Dimitrij. Srečanja in razhajanja. Ljubljana: Nova revija, 2001.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30