Lastninska zakonodaja

Lojze Peterle je poslancem skupščine predstavil lastninsko zakonodajo, ki je po njegovih besedah uresničevala štiri glavne cilje: hitro in široko preobrazbo družbene lastnine, socialno pravičnost, ki bi državljanom omogočila udeležbo v novi strukturi lastništva, razvoj korporacij zahodnega tipa in razvoj finančnih inštitucij (na primer vzajemnih skladov), ki bi bile temelj za dve pomembni vlogi: za brezplačno razdelitev delnic prebivalcem in vzpostavitev zasebnih vzajemnih skladov, ki bi vstopili v lastništvo podjetij.

V nastopu pred poslanci je tudi zavrnil štiri očitke obravnavane v javnosti in sicer, da naj bi nova lastninska zakonodaja obračunavala z delavci in uvajala krajo njihovega premoženja, na kritiko zaradi domnevne (ne)vključenosti stroke v pripravo predlogov in domnevne namere po zamenjavah direktorjev in očitke z levega pola, da gre za novo nacionalizacijo oziroma pretirano vlogo države.

V skupščinsko postopek sta bila vzporedno vladnemu predlogu vložena še dva osnutka zakonov. Avtor prvega je bil Emil Milan Pintar, ki je vodil »vlado v senci« sestavljeno iz  prekaljenih partijskih funkcionarjev, drugega pa uradno Anton Zupančič, dejansko pa je šlo za že marca v skupščini potrjeni osnutek zakona takratnega ministra Jožeta Mencingerja. Na vse pripravljene zakonske rešitve so se zbori skupščine različno odzvali. V zboru združenega dela so vse tri različice zakonov potrdili kot osnutke in predlagali, naj posebna skupina s predstavniki predlagateljev pripravi nov predlog zakona. Zbor občin je potrdil samo vladni predlog in nekatere dopolnilne predloge. Družbenopolitični zbor pa je tej temi namenil najmanj časa, pa še to večinoma razpravi o proceduri.

V vsebinski razpravi v skupščinskih zborih so se pojavljala različna stališča. Veliko opozicijskih poslancev je zagovarjalo prestavitev obravnave za mesec ali več. Poslanec Vitomir Gros (LS) je opozoril na koordinirano sproženo medijsko vojno proti vladnemu predlogu, zagovarjal je novo zakonodajo, ker naj bi onemogočila divje privatizacije. Edvard Oven (LDS) je poudaril, da si večina direktorjev želi, da bi bila privatizacija izvedena, o  konceptu so bila njihova mnenja deljena. Marjan Dvornik (SKD) je spregovoril o paradoksu delavskih demonstracij, ki sta jih posredno spodbudila teoretika dr. Ivan Ribnikar in dr. Jože Mencinger, saj sta bila proti rešitvi, da bi bili v lastninjenju udeleženi delavci.

Dvanajsterica obtožila Slovenijo kršenja Brionske deklaracije

Z nizozemskega veleposlaništva v Beogradu je dr. Dimitrij Rupel prejel ostro pismo, v katerem so bile slovenske oblasti obtožene, da na mejne prehode niso vrnile tabel z jugoslovanskimi oznakami. Iz pojasnil zunanjega ministra je izhajalo, da so mejni organi na petih prehodih postavili nove drogove in izobesili jugoslovanske in zastave Evropske skupnosti. Zavestno pa table niso bile vrnjene v krajih, kjer je JLA sejala smrt in uničevala premoženje, kot to velja za Škofije, Gornjo Radgono in Dravograd.

Na novinarski konferenci je zunanji minister predstavil tudi pismo, ki ga je poslal predsedujočemu haaške konference lordu Carringtonu o razmerah v Jugoslaviji. V pismu je minister opozoril na odprta vprašanja, ki so se dotikala predvsem razmer na slovenskih mejah, varstva manjšin in sporov v zvezi z vojno odškodnino.

Sachs: Direktorji bi radi postali 100-odstotni lastniki podjetij, a za to bi zelo malo plačali

Na novinarski konferenci je pred odhodom iz Slovenije spregovoril dr. Jeffrey Sachs, ki je slovenski vladi svetoval pri oblikovanju lastninske zakonodaje. Poudaril je, da je razprava o  zakonodaji čisto retorična, kar razume kot obrambo interesov, pridobljenih v minulih desetletjih. »Posamezniki se nočejo odpovedati privilegijem.« V nadaljevanju je še opozoril, da v Sloveniji direktorji dobro delajo, a nad njimi ni nadzora, kakor tudi ne nad drugimi ekonomskimi merili, ki veljajo na Zahodu. Ob koncu novinarske konference je še pojasnil, da ga za njegovo delo ne plačuje slovenska vlada, ampak OZN.

Časopis Slovenec pomembna tema v skupščini

Andrej Rot, glavni in odgovorni urednik Slovenca, se je odzval na skupščinsko razpravo o denarju, ki ga je pristojna komisija namenila za pluralizacijo medijev. Opozicija je vladi očitala, da je Slovencu namenila slab milijon dolarjev, Rot pa je navedel podatek, da so Delo, Dnevnik in Večer iz republiškega in nekaj tudi iz občinskih proračunov v zadnjih petih letih (z izjemo leta 1990) dobili slabih 11 milijonov dolarjev.

Avtor: Jani Drnovšek

Viri in literatura:

• Slovenec, 12. 9. 2021.
• Delo, 12. 9. 2021.
• Dnevnik, 12. 9. 2021.
• Večer, 12. 9. 1991.
• Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992. Druga, popravljena izdaja, Ljubljana 1992.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30