Haaška oziroma Carringtonova mirovna konferenca o Jugoslaviji

Na pobudo Evropske skupnosti (ES) se je konec tedna v Haagu na Nizozemskem pričela mirovna konferenca o Jugoslaviji (International Conference for Peace in Yugoslavia). Namen konference je bil najti trajno in mirno rešitev jugoslovanske krize, udeleževali pa so se je zvezno predsedstvo in zvezna vlada SFRJ ter predsedniki šestih republik, na strani ES pa predsednik Sveta ministrov ES, predstavniki držav članic in Komisija. Slovensko delegacijo so sestavljali predsednik predsedstva Milan Kučan, član predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek in slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel.

Konferenco v haaški Palači miru je otvoril nizozemski premier Ruud Lubbers, za njim pa je govoril še gostitelj dogodka in predsedujoči ES Hans van den Brock, ki je uvodoma pojasnil, da je glavni motiv sklica konference nevarnost državljanske vojne v Jugoslaviji, ki bi lahko ogrozila celotno Evropo. Po sprejetju načelne Haaške deklaracije o rešitvi krize, v kateri so se sodelujoči zavezali, da se bodo pogajali o trajnih rešitvah krize, so za predsedujočega soglasno potrdili lorda Petra Carringtona. Nekdanji generalni sekretar zveze NATO je slovel kot izkušen in nepristranski mednarodni pogajalec, ki se je proslavil pri iskanju mirovnega dogovora v Rodeziji konec sedemdesetih let. Carrington se je zavezal, da bo njegovo delo temeljilo na treh načelih: nedopustnosti enostranskih sprememb meja s silo, varovanju pravic vseh v Jugoslaviji in polnem upoštevanju vseh legitimnih zadev in prizadevanj.

Formalnostim je sledila razprava, ki jo je Delo označilo za reprizo visokih političnih sestankov v Beogradu. Franjo Tuđman je obtožil Srbijo, da vodi krvavo vojno na Hrvaškem, Slobodan Milošević je za vse težave obtožil Slovenijo in Hrvaško, ki ju je obtožil "separatizma", Ante Marković pa razlagal, da ima vlada pripravljen koncept temeljite preobrazbe države. Za Slovenijo se je pokazala bojazen, saj je bilo zaznati, da želijo znotraj ES mednarodno priznanje Slovenije vezati na rešitev vseh jugoslovanskih problemov. Član slovenske delegacije Rupel je na tiskovni konferenci ocenil, da so se med jugoslovanskimi udeleženci oblikovali trije pristopi do prihodnosti Jugoslavije. Predsedniki Srbije, Črne gore in BIH so vztrajali na istih pozicijah kot predsednik zvezne vlade Marković, kompromisni predlog konfederacije suverenih držav je zagovarjal makedonski predsednik Kiro Gligorov, Slovenija in Hrvaška pa sta želeli ostati neodvisni v okviru obstoječih meja.

Rekonstrukcija zvezne vlade

Pred nadaljevanjem haaške mirovne konference v Beogradu konec tedna, je zvezni premier Marković presenetil z napovedjo rekonstrukcije kabineta. Sprememb in ključa, po katerem se naj bi lotil rekonstrukcije, sicer ni pojasnil, kar je sprožilo mnogo negodovanja prisotnih novinarjev. Ti so predvidevali, da bo prvo na udaru obrambno ministrstvo. Politični komentatorji so ugibali, da gre vzrok Markovićeve politične igre verjetno iskati v okrepitvi pogajalskih izhodišč, saj bi z zamenjavo nekaterih ministrov Carringtonu dokazal, da se spremembe v Jugoslaviji dejansko dogajajo.   

Posvet Demosa s kmeti na Gomilskem

Posvet Demosa s kmeti, ki se ga je udeležil tudi predsednik vlade Lojze Peterle, je bil v prvi vrsti namenjen predstavitvi sprememb, ki jih je uvajal napovedani Zakon o zadružništvu. Na vprašanja kmetov, je Peterle podal tudi osebno oceno zasedanja v Haagu, in po pisanju Večera dejal, da so »se pogajanja zaradi nesodelovanja nekaterih za okroglo mizo začela vleči.« Prav tako je dejal, da pričakuje, da se bo še letos uresničil sen številnih slovenskih generacij ter bo Slovenija priznana.

Avtor: Marko Balažic

Viri in literatura:

• Delo, 9. 9. 1991.
• Delo, 10. 9. 1991.
• Večer, 9. 9. 1991.
• Večer, 10. 9. 1991.
• Slovenec, 10. 9. 1991.
• Dnevnik, 10. 9. 1991.
• E-enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti: Haaška mirovna konferenca o Jugoslaviji. Ljubljana: Nova univerza, 2021. Dostopno na spletni strani enciklopedija-osamosvojitve.si 
• Balažic, Marko, Furlan, Boštjan, in Peterle, Ožbej. Slovenija in pika!. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2016.
• Janša, Janez. Premiki: nastajanje in obramba slovenske države 1988 – 1992 (3. dopolnjena izdaja). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2013.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30