S paradižniki nad Vatikan

Nedelja malega šmarna je bila bolj umirjena, po slovenskih cerkvah so potekale maše in molitve za mir. Slovenski verniki so se tako pridružili 800 milijonom katoličanov po vsem svetu, ki jih je papež Janez Pavel II. v svoji poslanici pozval k molitvi za Hrvaško: »Vsi molimo za konec bojev na Hrvaškem in za mir za vse narode v Jugoslaviji. V zadnjih dveh mesecih se nasilje na Hrvaškem samo še stopnjuje. Uporaba težke oborožitve uničuje civilne objekte, cerkve, samostane, mnogo ljudi je izgubilo življenje in še veliko več je ranjenih. Prebivalci bežijo iz svojih ognjišč. Vse to se dogaja danes v Evropi, kljub mednarodnim sklepom, da vonje ne bo nikoli več … Hrvaški narod in vsi drugi jugoslovanski narodi imajo pravico do življenja v miru in tudi sami morajo prispevati k ustvarjanju razmer za resnični mir ...« V odgovor na papeževo poslanico so se v Beogradu pred vatikansko nunciaturo zbrali nasilni srbski protestniki, ki so v poslopje metali paradižnike in obtoževali Vatikan za trpljenje srbskega naroda ter kričali, da bodo ubili papeža. Glasni govorci na shodu so papeža neargumentirano in nerazumno obtoževali načrtovanja nove svetovne vojne, govorili o vatikanski podpori ustaštvu ter zločinih proti pravoslavni cerkvi med križarskimi vojnami in v 20. stoletju.   

Skrb za sakralno umetnost v Sloveniji pridobiva veljavo

S padcem komunizma in začetki normaliziranja slovenske družbe je lahko tudi slovenska Cerkev ponovno stopila v javnosti, katoličani so lahko znova svobodno praznovali verske praznike, razcvetel se je verski turizem in povečala skrb za sakralne spomenike; tega dne je bila blagoslovljena obnovljena cerkev sv. Frančiška v Šiški, Plečnikova mojstrovina iz leta 1927. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki mesta in države, med njimi kulturni minister dr. Andrej Capuder, trideset let pozneje pa je bila ta cerkev skupaj s še nekaterimi Plečnikovimi umetninami vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Makedonija hoče iz Jugoslavije

V Makedoniji je na ta dan pred tridesetimi leti potekal referendum o neodvisnosti. Srbi so referendumu ostro nasprotovali, pa tudi v Makedoniji živeči Albanci so imeli precej zadržkov. Kljub temu pa je bilo že na referendumsko nedeljo jasno, da bo glasovanje uspelo, saj so imeli Makedonci podobno kakor Slovenci in Hrvati dovolj desetletne ideološke represije, državnega centralizma in gospodarskega eksperimentiranja.  

Avtor: mag. Jurij Pavel Emeršič

Viri in literatura:

• Večer, 9. 9. 1991.
• Delo, 9. 9. 1991.
• Dnevnik, 9. 9. 1991.
• Slovenec, 9. 9. 1991.
• Izbrana Plečnikova dela v Ljubljani vpisana na Seznam svetovne dediščine. Dostopno na spletni strani gov.si (28. 7. 2021).

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30