V Haagu zasedanje ministrov Evropske skupnosti o dogajanju v Jugoslaviji

Zunanji ministri, ki so zasedali v Haagu, so pod pritiskom Italije in Francije pospešili začetek mirovne konference o Jugoslaviji, ki naj bi potekala v naslednjih dneh. poleg tega so se dogovorili, da bo koordinator konference nekdanji britanski zunanji minister lord Peter Carrington.

V Jugoslaviji naj bi število opazovalcev narastlo na 200 poleg 150 spremljajočega osebja. Pozvali so k doslednemu spoštovanju prekinitve ognja. Konferenci naj bi predsedoval nizozemski zunanji minister Hans van den Broek. Izraženo je bilo tudi upanje, da bi lahko ob pozitivnem razpletu konference sprostili nujno humanitarno pomoč v višini nekaj več kakor milijon dolarjev. Slednje je nemški zunanji minister Genscher pospremil z besedami, da pomeni pozitivni razplet razrešitev v skladu z mirovnimi pobudami Evropske skupnosti, saj »nihče nima namena financirati jugoslovanske armade.«

Skoraj hkrati je potekalo tudi srečanje visokih predstavnikov KVSE v Pragi, kjer so sprejeli tri resolucije, ki v bistvu potrjujejo sklepe iz Haaga. Zahtevali so prekinitev ognja in spoštovanje dogovora iz prvega septembra. Poudarili so, da je treba najti rešitev, ki bo sprejemljiva za vse v Jugoslaviji. Pozvali so tudi k popolni prepovedi izvoza orožja v Jugoslavijo.

Slovenija še vedno izločena iz jugoslovanskega monetarnega sistema

Odlok sveta guvernerjev Narodne banke Jugoslavije je kljub drugačnim pričakovanjem ostal v veljavi. To je med drugim pomenilo, da slovenski monetarni sistem nima dostopa do dinarske gotovine in deviznega trga. Guverner Banke Slovenije dr. France Arhar je komentiral, da Slovenija želi spoštovati brionski sporazum in tako ostati v enotnem monetarnem sistemu med moratorijem ne glede na odlok guvernerjev. Guvernerji NBJ pa so vztrajali, da jih brionski dogovor ne zadeva. Na seji so celo seznanili udeležence s stališči ustavnega sodišča Jugoslavije, ki je nekatere člene zakona o Banki Slovenije razglasilo za neustavne. Tako je večina guvernerjev zahtevala, naj Slovenija razveljavi ali zamrzne zakon o Banki Slovenije.

Obenem se je po Sloveniji razširila novica, da ima jugoslovanska armada očitno kljub zamrznitvi monetarnega prometa dostop do denarja tudi v Sloveniji . Tako naj bi iz Beograda z vojaškimi helikopterji v Slovenijo pošiljali novo natiskane bankovce za 1000 dinarjev ter tako zagotovili denar za vojsko. Na podlagi posebnih seznamov naj bi vojaške osebe redno prejemale ta sredstva.

France Arhar je medtem v intervjuju za časnik Delo pojasnil, da je odločitev guvernerjev potrditev statusa quo in da obe banki tako v Sloveniji kakor tudi na Hrvaškem nemoteno delujeta. »Odlok tako pravzaprav ni prinesel želenega rezultata,« je dejal guverner Banke Slovenije.

Predsednika Kučan zavrnil udeležbo na seji predsedstva SFRJ

Predsednik predsedstva SFRJ Stipe Mesić je za 5. september sklical sejo predsedstva Jugoslavije. V skladu z dogovorom naj bi obravnavali osnutek dogovora o politični prihodnosti jugoslovanske skupnosti. Izrecna zahteva skupščine Republike Slovenije je bila, da je zagotovljeni mir pogoj za sporazumno in demokratično rešitev jugoslovanske krize. Predsednik Kučan je ta dogovor upošteval in se ni udeležil napovedane seje.

Avtor: Martin Nahtigal

Viri in literatura:

• Delo, 4. in 5. 9. 1991.
• Večer, 4. in 5. 9. 1991.
• Balažic, Marko, Boštjan Furlan in Ožbej Peterle. Slovenija in pika!, Ljubljana 2016.
• Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992 (3., dopolnjena izdaja), Ljubljana, 2013.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30