Skoči do osrednje vsebine

3. 9. 1991: Zapečatenje vojaških oporišč in stanovanj jugoslovanske armade

Volilni listič na mizi, roka sloni na lističu.

V Pomurju in na Koroškem je teritorialna obramba prevzela še zadnja vojaška oporišča jugoslovanske armade in jih zapečatila do dosega sporazuma med Slovenijo in zveznimi organi o lastništvu objektov JA v Sloveniji. Avstrijska vlada je sklenila, da s priznanjem Slovenije in Hrvaške kot suvereni državi še počaka. V Haagu se je začel izredni sestanek zunanjih ministrov Evropske skupnosti, kjer so se dogovorili, da bo čez štiri dni konferenca, na kateri bi se dogovorili o rešitvah jugoslovanske krize. V Pragi je potekalo zasedanje odbora visokih predstavnikov Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE). Sprejeli so resolucijo, v kateri so podprli sporazum o prekinitvi sovražnosti v Jugoslaviji, podpisanim 2. septembra v Beogradu, ter pozvali k takojšnim pogajanjem za rešitev jugoslovanske krize.

Cesta, zelenica, pogled na pročelje stavbe, v ozadju hribi.

Teritorialna obramba je prevzela vojaška oporišča jugoslovanske armade (na fotografiji Vojašnica Janka Premla – Vojka). | Avtor MORS

Zaprtje še zadnjih vojašnic JA na območju Pomurja in Koroške

V soboški vojašnici je teritorialna enota prevzela skladišče še zadnje vojašnice na območju Pomurja, kjer je pred tem imela manjša enota JA orožje in opremo. V naslednjih dneh sta bila predvidena dokončna izpraznitev in zaprtje vojaškega objekta.

V Dravogradu na Koroškem je potekala predaja vojašnice Bukovje, zadnjega oporišča na Koroškem, kjer so bili nastanjeni vojaki JA. Komisija, v kateri so bili predstavniki teritorialne obrambe, UNZ in občine, je ob navzočnosti starešin iz vojašnice pregledala stavbo in ugotovila, da ni nič uničeno. Po končanem pregledu so naredili zapisnik, stavbo pa zapečatili, vse dokler ne bi bil dosežen sporazum med Slovenijo in zveznimi organi o lastništvu objektov JA v Sloveniji.

Ljubljanski izvršni svet je oblikoval komisijo, ki naj bi septembra začela pregledovati razmere v stanovanjih, ki so bila v lasti JA. Izpraznjena stanovanja naj bi ob sodelovanju komisije JA zapečatili in jih nato prevzeli. Prevzeta stanovanja bi nadzorovali organi teritorialne obrambe. Za vse, ki so se že nezakonito vselili v izpraznjena stanovanja, je bila predvidena izselitev v zakonsko predvidenem roku. Zaradi odselitve vojaških starešin in njihovih družin so tako ostali prazni nekateri stanovanjski bloki po Sloveniji, na primer v Črnomlju, kjer sta bila ta dan evropska opazovalca in se seznanila z razmerami ob odhodu JA iz črnomaljske občine. V občini naj bi tako ostalo praznih 40 stanovanj, pričakovali pa so, da jih bo še nekaj več zaradi predvidene odselitve vojaških upokojencev z družinami.

Avstrija in Italija o Sloveniji: priznanje in meja suverene države

Vlada avstrijskega kanclerja Franza Vranitzkega je zavrnila predlog zunanjega ministra Aloisa Mocka, naj Avstrija takoj prizna Slovenijo in Hrvaško kot samostojni in neodvisni državi. Mock je svoj predlog pojasnil z dejstvom, da je to edina pot za ustavitev nasilja v Jugoslaviji, saj Evropa nima vojaških sredstev, ki bi preprečila to nasilje. Kancler Vranitzky je poudaril, da Avstrija ne bo ne sama ne prva storila tega koraka, temveč naj to najprej naredijo druge, pomembnejše države. Avstrijska vlada je sklenila, da bo priznala Slovenijo in Hrvaško skupaj z drugimi državami, zlasti s politično in gospodarsko pomembnimi članicami ES, ker bi to priznanju dalo tudi večjo težo, ter da ne kaže prehitevati.

Italijanski zunanji minister Gianni de Michelis je v intervjuju za tržaški Il Piccolo izjavil, da je po Osimskem sporazumu iz leta 1975 meja med Italijo in Jugoslavijo dokončna in nedotakljiva, da je treba vse bistvene točke sporazuma ohraniti, hkrati pa najti nove sogovornike, saj je Osimski sporazum podpisal jugoslovanski predstavnik, Jugoslavija pa ne obstaja več.

Ministrski sestanek ES v Haagu

V Haagu se je začel izredni sestanek zunanjih ministrov ES, kjer so obravnavali beograjski sporazum o prekinitvi ognja in rešitvi jugoslovanske krize, podpisan 2. septembra v Beogradu med predstavniki predsedstva SFRJ, zveznega izvršnega sveta in ob prisotnosti predsednika ministrskega sveta ES Hansa van den Broeka. »Jugoslovanska kriza je preizkus za odpornost Evropske skupnosti«, je izjavil predsednik Evropske komisije Jacques Delors na sestanku dvanajsterice. Delors je menil, da je najslabše, »ko nacionalizem potegne množice v nenadzorovane strasti« in dodal, da ES ne bo sprejela nobene pristranske rešitve pri reševanju jugoslovanske krize in da je zaradi razplamtevanja strasti zaskrbljen. Poudaril je, da je dvanajsterica pripravljena uporabiti kaznovalno politiko, na primer gospodarsko blokado, če ne bi izkoristili zadnjih možnosti za mir, to je beograjskega sporazuma, za katerega je menil, da je dobrodošel. Delors je priznal, da dvanajsterica ni tako enotna, kajti če bi bila, bi poslali sile za razdruževanje sprtih strani v Jugoslaviji.

Na sestanku so določili arbitražno komisijo, ki bi delovala v okviru mirovne konference o Jugoslaviji in bi jo sestavljalo pet najuglednejših evropskih pravnikov. Za člane komisije so določili po enega predstavnika ustavnih sodišč Francije, Nemčije in Italije ter dva sodnika iz držav ES, ki pa bi ju moralo soglasno izbrati predsedstvo SFRJ. Naloga komisije bi bila, da v dveh mesecih najde rešitev jugoslovanske politične in ustavne krize.

ES je pozvala vse strani v Jugoslaviji, naj dosledno spoštujejo obveznosti, ki so jih prevzele s sporazumom o prekinitvi ognja in z memorandumom o razširitvi opazovalnih aktivnosti ES na Hrvaškem. Zunanji ministri ES so sprejeli deklaracijo, da bodo 7. septembra sklicali konferenco o Jugoslaviji, na kateri bodo sprožili tudi arbitražni postopek, vendar le, če bo prekinitev ognja spoštovana. V deklaraciji so zapisali, da bodo na konferenco v Haag povabili jugoslovansko zvezno predsedstvo, zvezno vlado in predsednike vseh šestih jugoslovanskih republik. Za koordinatorja konference so določili lorda Carringtona, nekdanjega zunanjega ministra Velike Britanije in pozneje generalnega sekretarja NATO. ES je v sprejeti deklaraciji poudarila, da je treba izhajati iz naslednjih načel: ni enostranske spremembe meja z uporabo sile, zaščitene morajo biti pravice vseh v Jugoslaviji ter spoštovani vsi zakoniti interesi in težnje.

Zasedanje komiteja KVSE o Jugoslaviji v Pragi

V Pragi je potekalo tretje zasedanje kriznega odbora visokih predstavnikov KVSE glede razmer v Jugoslaviji. Na zasedanju je predstavnik ES, predlagal sklepe za rešitev jugoslovanske krize, ki jih je dvanajsterica pred tem sprejela v Haagu. Sprejeli so resolucijo, v kateri so podprli sporazum o prekinitvi sovražnosti v Jugoslaviji, podpisanim 2. septembra v Beogradu, vključno s soglasjem za razširitev opazovale misije ES. V resoluciji o pogajanjih o prihodnosti Jugoslavije so poudarili, da se morajo začeti takoj in pripeljati do rešitve, ki bo sprejemljiva za vse v Jugoslaviji, ter pozvali k popolni prepovedi izvoza orožja v Jugoslavijo.

Avtorica: Mirjam Dujo Jurjevčič

Viri in literatura:

  • Delo, 4. in 5. 9. 1991.
  • Dnevnik, 4. 9. 1991.
  • Slovenec, 4. 9. 1991.
  • Večer, 3. in 4. 9. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30