Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in predsednik parlamentarne komisije Republike Slovenije (RS) za mednarodne odnose Matjaž Šinkovec sta ob obisku baltskih držav podpisala dvostranske sporazume o navezavi diplomatskih stikov Slovenije z Litvo, Latvijo in Estonijo. Pred tem sta se sestala z namestnikom zunanjega ministra Ruske federacije Borisom Kolokolovom, ki pa je povedal, da Rusija ne bo sprejemala sklepov, ki ne bi ustrezali jugoslovanski vladi.

Na daljšem obisku v ZDA je bil v prvih dneh septembra 1991predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ki je na srečanjih z uglednimi politiki, vladnimi in nevladnimi predstavniki, profesorji, študenti in društvi, govoril o političnem in gospodarskem položaju Slovenije. Povedal je, da je Jugoslavija mrtva, da Slovenija in Hrvaška ne bosta več njen sestavni del, da Slovenija sicer spoštuje trimesečni moratorij, ki ga je postavila Evropska skupnost, nato pa bo nadaljevala začrtano pot.

Armadno orožje le počasi v roke teritorialcev

Kljub dogovoru, da bo jugoslovanska armada v Murski Soboti vse vojaške objekte in drugo premoženje vrnila teritorialcem, se to ni uresničilo. Podpolkovnika Tasevski in Ačimović sta namreč trdila, da je treba pred izročitvijo glavnega skladišča orožja teritorialni obrambi počakati na soglasje višje komande JA.

Pot do resničnega miru bo še težka

V Beogradu je bil 2. septembra 1991 sklenjen sporazum o premirju, ki naj bi pomenil ustavitev ognja na Hrvaškem. Hrvaški predsednik dr. Franjo Tuđman je komentiral, da gre pri premirju za zmago hrvaške politike, saj bodo morali srbski uporniki predati orožje, vojska pa se bo morala umakniti v vojašnice. Tudi zaradi takšnih izjav je nasprotna stran ponovno začela z obstreljevanjem in spopadi, nova žarišča so bila na območju Gospića, Petrinje in Podravske Slatine. V napadih so bile številne žrtve tako med hrvaškim prebivalstvom kakor tudi med pripadniki jugoslovanske vojske.

Premirje je vsebovalo tudi memorandum o razširitvi opazovalne misije Evropske skupnosti na Hrvaškem in napovedalo možnost za mirovno konferenco o Jugoslaviji že sredi septembra. Neuradno so bili v Bruslju zadovoljni s sklenjenim sporazumom, hkrati pa so opozorili na negotovost, ali bo premirje spoštovano tudi v praksi. Tudi slovenski predsednik Milan Kučan je izjavil, da je podpisano premirje samo prvi pogoj za dosego miru, ali bodo obljube spoštovane, pa se bo šele pokazalo. Podpis sporazuma še zdaleč ni pomenil rešitve številnih odprtih vprašanj med Hrvaško in Srbijo.

Na dan podpisa premirja je v Bruselj prispelo približno 1.500 hrvaških mater, ki so se zbrale pred sedežem Evropske skupnosti in s pesmijo ter molitvijo protestirale proti srbskemu nasilju v njihovi republiki. Sporočile so, da ne verjamejo v prekinitev ognja in premirje, podpisano s posredovanjem Evropske skupnosti. V rokah so imele sveče in fotografije iznakaženih mladih mož.

Kdaj bo začela v Sloveniji delovati prva radijska postaja z versko vsebino?

Glavni in odgovorni urednik revije Ognjišče Franc Bole je sporočil, da se pripravlja ustanovitev prve slovenske radijske postaje, ki bo obravnavala versko oziroma cerkveno tematiko. Namenjena bo širokemu krogu poslušalcev, predvajali bodo cerkveno glasbo in neposredno prenašali svete maše, kar do takrat ni počela še nobena radijska postaja v Sloveniji. Pripravljali bodo tudi kontaktne in obveščevalne oddaje, manj pa informativno-političnih oddaj. Začetek delovanja radia naj bi se pospešil s sprostitvijo valovnih dolžin, ki jih je sicer uporabljala umikajoča se JA in o dodeljevanju katerih bo v jesenskih mesecih odločal slovenski parlament.

Nič več 'tovarišic' v šolskih prostorih

Z novim šolskim letom, ki se je začelo v ponedeljek, 2. septembra 1991, se je iz šol poslovil ideološko obarvani izraz za poimenovanje učiteljev in učiteljic, ki so jim do takrat rekli 'tovarišica' oziroma 'tovariš'. Od tega dne sta bila vpeljana nova izraza 'gospod učitelj' in 'gospa učiteljica'.

Avtorica: Marta Keršič

Viri in literatura:

• Delo, 3. 9. 1991.
• Slovenec, 3. in 5. 9. 1991.
• Svobodna Slovenija, Argentina, Buenos Aires, 3. 10. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30