Skoči do osrednje vsebine

30. 8. 1991: Spremembe v zunanji in notranji politiki

Volilni listič na mizi, roka sloni na lističu.
Slovenska diplomacija je krepila prizadevanja za mednarodno priznanje, ki mu je bilo naklonjenih vedno več držav, v notranji politiki pa so večinski mediji vse bolj izpostavljali dr. Janeza Drnovška in s tem pripravljali pot njegovemu mandatarstvu.
Dimitrij Rupel sedi v skupščini, zamišljeno drži v roki očala.

Dimitrij Rupel je napisal pismo vladam držav KVSE in v njem izrazil zadovoljstvo zaradi neuspelega državnega udara v Sovjetski zvezi, za nasilje na Hrvaškem pa obtožil srbske nacionalistične kroge in jugoslovansko armado. | Avtor: Tone Stojko. Hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Krepitev slovenske diplomacije

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je tega dne napisal pismo vladam držav KVSE (Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi) in v njem izrazil zadovoljstvo zaradi neuspelega državnega udara v Sovjetski zvezi, za nasilje na Hrvaškem pa obtožil srbske nacionalistične kroge in jugoslovansko armado (JA). Ruplovi osrednji sporočili mednarodni skupnosti sta bili, da se je bojazen glede vpliva centrifugalnih sil v Jugoslaviji na dezintegracijo Sovjetske zveze izkazala za popolnoma neupravičeno in da bi takojšnje priznanje Republike Slovenije zaustavilo nasilje v Jugoslaviji, zavlačevanje s priznanjem pa je »opogumilo dogmatske in militaristične kroge v Jugoslaviji …«. Istega dne je Rupel širokemu krogu zainteresiranih držav poslal predlog za oblikovanje »jugoslovanske KVSE«, v okviru katere bi potekalo sestajanje republik in iskanje rešitev na temeljih helsinških in pariških dokumentov. Istega dne se je Rupel skupaj s posebnim odposlancem Republike Slovenije Matjažem Šinkovcem odpravil na obisk pribaltskih držav, jim izročil listine o priznanju posameznih držav in podpisal sporazume o vzpostavitvi diplomatskih odnosov, nato pa je delegacija nadaljevala pot v Rusijo. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle se je tega dne odpravil na daljši obisk v ZDA in Kanado, kjer je imel načrtovana srečanja z uglednimi gospodarstveniki, predstavniki Ameriške centralne banke, Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke … Z omenjenimi pobudami, diplomatskimi stiki in obiski je Slovenija še pred širšim mednarodnim priznanjem že prevzemala vlogo posrednika v jugoslovanskem konfliktu in krepila svoj mednarodni ugled.

Drnovšek v telefonskih anketah in Strasbourgu

Potem ko je Janez Janša predlagal zamenjavo predsednika slovenske vlade, je Delo izvedlo telefonsko anketo, s katero je najprej prikazalo nasprotovanje javnosti omenjeni zamenjavi, če pa bi do nje vendarle prišlo, naj bi mesto predsednika vlade dobil dr. Janez Drnovšek. Večinski mediji so tako začeli tlakovali pot poznejšemu Drnovškovemu mandatarstvu.

Ta se je tega dne v Strasbourgu sestal z generalno sekretarko Sveta Evrope Catherine Lalumièr, ki je izrazila naklonjenost slovenskim prizadevanjem glede mednarodnega priznanja in s tem pokazala popolnoma novo politično držo do jugoslovanske krize. Drnovšek je gostiteljici opisal mirovna prizadevanja za rešitev jugoslovanske krize, ki pa zaradi radikalne srbske politike niso obrodila sadu. To politiko so v Bruslju kritizirali tudi zunanji ministri ES in Beograd opozorili na njene nepopravljive posledice.

Janez Drnovšek sedi za mizo in piše.

Večinski mediji so začeli tlakovali pot poznejšemu Drnovškovemu mandatarstvu. | Avtor: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Varuhi slovenskega neba

Slovenska ministra za obrambo in notranje zadeve Janez Janša in Igor Bavčar sta na brniškem letališču obiskala letalsko enoto slovenske policije, ki je bila zaradi agresije na Slovenijo dolgo časa »na tleh«, po slovenski vojaški in politični zmagi pa je ponovno opravljala svoje redne naloge (nadzor prometa, reševanje v gorah, urgentni zdravstveni prevozi ...). Slovenske oblasti so vzpostavile nadzor tudi nad našim zračnim prostorom.

Avtor: Jurij P. Emeršič

Viri in literatura:

  • Večer, 31. 8. 1991
  • Delo, 31. 8. 1991
  • Slovenec, 31. 8. 1991
  • Rupel, Dimitrij. Skrivnost države: Spomini na domače in tuje zadeve 1989–1992. Ljubljana: Delo, Slovenske novice, 1992.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30