Skoči do osrednje vsebine

29. 8. 1991: Ob vprašanju denacionalizacije se lomijo kopja

Volilni listič na mizi, roka sloni na lističu.

29. avgusta 1991 je v dveh zborih slovenske skupščine potekala živahna razprava o zakonu o denacionalizaciji, ki je jasno pokazala različne poglede na nacionalno prihodnost (in preteklost) v slovenski politiki. Hrvati in Srbi so se različno odzvali na nove pobude Evropske skupnosti, slovenska atletika pa še pod jugoslovansko zastavo na svetovnem prvenstvu na Japonskem ni žela uspehov.

Rajko Pirnat sedi in se smehlja.

Resorni minister dr. Rajko Pirnat je branil predlagan zakon o denacionalizaciji. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Vsi za denacionalizacijo, ampak …

Da se slovenska politika po uspehu v osamosvojitveni vojni vrača v običajne kulturnobojne tirnice, je 29. avgusta 1991 kazala parlamentarna razprava. Zbor združenega dela, v katerem je imela večino postkomunistična opozicija, je razpravo o svežnju zakonov o lastninjenju že prejšnji dan preložil na september. V Zboru občin in Družbenopolitičnem zboru, kjer je imel večino Demos, so razpravljali o zakonu o zadrugah in o najbolj vroči tem, zakonu o denacionalizaciji. Medtem ko so se v Zboru občin osredotočili na prvi zakon, je v najprestižnejšem zboru perje frčalo ob drugem.

Načeloma nihče ni oporekal, da je zakon  potreben, toda v podrobnostih so se poslanci in poslanke precej jasno razdelili po črti Demos – opozicija. Nekateri opozicijski člani parlamenta so šli celo tako daleč, da so zakonu odrekli ustavno podlago. Večino med njimi je najbolj motilo predvideno vračanje po drugi svetovni vojni zaplenjenega premoženja v naravi. Tedanji član postkomunističnih prenoviteljev in sedanji moravški župan Milan Balažic je menil, da na ta način ne bi smeli vračati »ekonomsko aktivnega premoženja«. Hudoval se je tudi, da naj bi zakon »izključeval tiste, ki so soustvarjali družbeno lastnino«.

Opozicijski liberalni demokrati so tarnali nad domnevnimi novimi krivicami, ki naj bi jih povzročila zakonodaja. Eden vodilnih liberalnih demokratov Mile Šetinc je menil, da bo denacionalizacija prizadela tiste, ki s preteklimi krivicami nimajo nič. Dvoumnost opozicijskega stališča je morda najbolj odražala razprava zadnjega predsednika skupščine iz socialističnega obdobja Mirana Potrča. Zakon se mu je zdel »v celoti politično zgrešen«, ni pa se mu zdela sporna denacionalizacija kot taka. Udaren je bil še socialist Jože Smole, ki je v za prejšnje čase značilnem jeziku menil, da je Slovenija zaradi predlaganega zakona na razpotju med »moderno postsocialistično družbo ali pa za reakcionarno kapitalistično predsocialistično ureditvijo«.

Predlog je branil resorni minister dr. Rajko Pirnat, ki je najprej ugotovil, da se razprave obupno ponavljajo. Zmotilo ga je predvsem po njegovem mnenju cinično opozarjanje na nedotakljivost družbene lastnine. Poslanec Slovenske kmečke zveze – ljudske stranke Ivan Pučnik je po drugi strani zavrnil očitke o neupoštevanju opozicijskih pripomb, saj da so bile na komisiji za denacionalizacijo mnoge upoštevane. Nekoliko čustveno je še pristavil, da si je komisija prizadevala, »da zakon ne bi preveč posegel v substanco našega revnega gospodarstva«.

Hrvati in Srbi različno o evropskem predlogu

V dneh okrog 29. avgusta sta se v Parizu mudila voditelja v tistem trenutku najbolj sprtih republik umirajoče Jugoslavije, dr. Franjo Tuđman in Slobodan Milošević. Oba sta kar pokala od zadovoljstva po srečanjih s francoskim predsednikom Françoisom Mitterandom. Razlikovala pa se je njuna ocena pred kratkim predstavljenega načrta Evropske skupnosti za reševanje jugoslovanske krize. Hrvati so ga sprejeli brez pripomb, medtem ko je Milošević, ki se je očitno bal, da bi srbska stran izgubila pobudo v vojnem dogajanju, zavračal predvsem napotitev mednarodnih sil na jugoslovansko ozemlje.

V senci spopadov na različnih bojiščih na Hrvaškem se je 29. avgusta nadaljeval tedanji najpomembnejši športni dogodek,  svetovno atletsko prvenstvo v Tokiu. Slovenci so še nastopali pod jugoslovansko zastavo. Mlada, pozneje proslavljena tekačica Brigita Bukovec je na 100 metrov z ovirami izpadla v predtekmovanju, skakalec v daljino Borut Bilač pa je moral že ob prvem skoku odnehati zaradi poškodbe.

Avtor: Aleš Maver 

Viri in literatura:

  • Delo, 30. 8. 1991.
  • Večer, 30. 8. 1991.
  • Dnevnik, 30. 8. 1991.
  • Hribernik, Miro. Dolga pot na kninsko trdnjavo: Izvori in potek vojne na Hrvaškem (1990–1995). Maribor, 2018.
  • Pesek, Rosvita. Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državo. Celovec, 2012.
  • Rupel, Dimitrij. Skrivnost države: Spomini na domače in zunanje zadeve 1989–1992. Ljubljana, 1992.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30