Skoči do osrednje vsebine

19. 8. 1991: Čim prej do polne suverenosti

Volilni listič na mizi, roka sloni na lističu.
Slovensko predsedstvo je v razširjeni sestavi razpravljalo o aktivnosti Slovenije v procesu razdruževanja po preteku moratorija. Na seji je bilo potrjeno stališče, da mora naša država še naprej imeti pobudo v iskanju rešitev, ki jih bo treba čim prej opredeliti kot skupno izhodišče za vse pogovore tako v mednarodnih povezavah kakor za pogovore z drugimi deli Jugoslavije.
Moški in dve ženski postavljajo dve zastavi RS v avli Državnega zbora RS.

Slovenija mora čim prej doseči polno suverenost. | Avtor: Nace Bizilj, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Prvi cilj je kolikor mogoče hiter umik jugoslovanske vojske

Predsedstvo se je posebej posvetilo umiku jugoslovanske vojske in potrdilo interes, da ta čim prej in za vedno zapusti ozemlje novonastale države Slovenije ter da je treba v tem smislu napraviti vse, da se celotni proces umika čim bolj pospeši. To naj bo glavni cilj tudi pri reševanju nekaterih nerešenih vprašanj, v zvezi s katerimi je slovensko predsedstvo predlagalo skupno sejo s predstavniki jugoslovanskega zveznega predsedstva. V luči poskusa državnega udara v Sovjetski zvezi je slovensko predsedstvo še dodatno podčrtalo nujnost, da se kolikor mogoče hitro dokončno vzpostavi samostojna suverena država Slovenija.

Slovenski tisk v tujini

V avstralskih Mislih se je ljubljanski metropolit dr. Alojzij Šuštar spraševal o vojnem zlu, ki je zadelo Slovenijo. Opozarjal je na iskanje solidarnosti in človeške pomoči po vsem svetu ter na hvaležnost za vsak dokaz razumevanja, dobrohotnosti in pomoči. Revija je prinesla tudi poročila o prizadevanjih avstralskih rojakov za priznanje Slovenije ter izjavo predstavnikov demokratičnih strank, ki so bile v času enoumja prisiljene delovati v tujini. V izjavi je Slovenski narodni odbor ugotovil, da je nastopila doba demokracije, s čimer politično delo postaja odgovornost vseh državljanov, obenem pa je pozval tudi zdomce, da še naprej sodelujejo pri graditvi slovenske narodne skupnosti. Buenosaireški tednik Svobodna Slovenija je prinesel daljši intervju z Janezom Janšo. V njem je predstavil nastajajočo slovensko vojsko in bilanco vojne za Slovenijo. Glede vojne na Hrvaškem in izjave slovenskega predsedstva ter hrvaškega predsednika, da naj bi si državi med seboj pomagali, je Janša dejal, da je izjava pomenila predvsem to, da naj nobena od republik ne bi dovolila napada jugoslovanske vojske s svojega ozemlja, vendar je kljub temu večina sil, ki so napadale Slovenijo, prihajala s hrvaškega ozemlja.

Visok evropski obisk

V Ljubljani je bil na obisku pri slovenskih državnih oblasteh skupaj z nizozemskim veleposlanikom v Jugoslaviji Johannesom H. W. Fietelaarsom vodja misije opazovalcev Jo van der Valk. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je po končanih pogovorih dejal, da sta vodjo opazovalcev zanimala dinamika umika jugoslovanske vojske iz Slovenije ter vračanje orožja in zajetih sredstev.

Prestrukturiranje slovenske vlade

Svet Demosa je na svoji seji obravnaval predlog o strukturnih spremembah slovenske vlade. Kot je povedal predsednik Demosa dr. Jože Pučnik, je šlo za znan predlog, ki je vključeval zmanjšanje števila vladnih resorjev oziroma združitev določenih ministrstev; ministri naj bi dobili novo vlogo, saj bi bili odslej politično odgovorni strokovnjaki, ki navznoter samostojno sestavljajo svoje strokovne ekipe in vodijo ministrstvo, navzven pa bi bili politično odgovorni predsedniku vlade, parlamentu in seveda javnosti. Osnutek zakona je pripravila skupina strokovnjakov, ki niso bili člani Demosa. Vse stranke koalicije so se strinjale, da so spremembe v predlagani smeri potrebne.

Mlada država spodbuja razvoj demografsko ogroženih območij

Vlada je podaljšala rok natečaja za sredstva, ki naj bi spodbujala razvoj demografsko ogroženih območij, čeprav je že do 31. julija, ki je bil prvotni predvideni rok, prispelo več kot 5.000 vlog – od tega največ v zvezi z naložbami v kmetijstvo, dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah, gradnjo gospodarske infrastrukture, širjenjem ali uvajanjem nove proizvodnje in drobnim gospodarstvom.

Na Štajerskem hudo neurje

Popoldne 18. in v noči na 19. avgust se je v severovzhodni Sloveniji razdivjalo neurje, ki je povzročilo veliko škode. Najhuje je bilo v mariborski občini Pesnica, kjer je veter pihal s hitrostjo 150 kilometrov na uro. Vihar je ruval drevesa in odkrival strehe, na letališču v Moškanjcih pa je podrta streha hangarja uničila tudi letala. V Mariboru se je porušila hiša, veliko škode je bilo v sadovnjakih in na lokalnih cestah v lenarški in ormoški občini. Silovite nevihte so po poročanju Dela popolnoma razdejale ormoško občino. Neurje je pustošilo tudi na Gorenjskem in je med drugim onemogočilo delovanje krvavške žičnice, saj je deževje k spodnji postaji naneslo tudi do štiri metre naplavin.

Avtor: Lenart Rihar

Viri in literatura:

  • Slovenec, 19. in 20. 8. 1991.
  • Svobodna Slovenija, avgust 1991.
  • Misli, julij, avgust 1991.
  • Delo, 20. 8. 1991.
  • Večer, 20. 8. 1991.
  • Dnevnik, 20. 8. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30