Skoči do osrednje vsebine

18. 8. 1991: Brionski sporazum in njegova določila za jugoslovansko armado vedno bolj samo mrtva črka na papirju

Volilni listič na mizi, roka sloni na lističu.
Na današnji dan je predsednik predsedstva SFRJ Stipe Mesić na tiskovni konferenci napovedal, da bo odstopil, če bodo Srbi še naprej kršili brionski sporazum. Na drugi strani je JA v Sloveniji očitala slovenski strani kršitve istega sporazuma. Namestnik ministra Bogataj pa je pojasnil, da kršitve izvaja JA z nespoštovanjem dogovorjenega in enostranskimi potezami.
V skupščini. Janez Janša kaže na list, ki ga drži Lojze Peterle. Tudi Milan Kučan drži list, poleg njega sedi Dimitrij Rupel.

Skupščina Republike Slovenije je 10. julija 1991 potrdila Brionsko deklaracijo. | Avtor: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Predsednik predsedstva SFRJ Mesić napovedal odstop

Predsednik predsedstva SFRJ Stipe Mesić je na tiskovni konferenci napovedal, da se bo umaknil iz predsedstva, če bo še naprej prihajalo do kršitev brionskega sporazuma in sklepa o ustavitvi ognja. Dejal je, da nima namena s svojim podpisom pod sklepi zveznega predsedstva dajati Srbiji legitimnost za umazano vojno, ki jo vodi na Hrvaškem. Vojna na Hrvaškem se je namreč stopnjevala, sploh v Posavini, v bližini Okučanov in Stare Gradiške, saj so tanki banjaluškega korpusa JA stopili na srbsko stran. Sodelovanje JA in srbskih sil je bilo vedno bolj očitno, na kar je v svoji izjavi opozarjal tudi Mesić, saj je dejal, da dokler ni vojska prevzela vloge »pomiritelja«, je na Hrvaškem umrl samo en človek, zdaj pa so žrtve številčne. Spopadi so se na današnji dan odvijali namreč tako v vzhodni Slavoniji kot tudi v Baranji, Dalmaciji in Baniji. V bolnišnico v Sisku so prepeljali celo štiri iznakažena telesa z odsekanimi udi, kar je potrjevalo obtožbe o sistematičnem genocidu.

Stipe Mesić stoji v pisarni.

Predsednik predsedstva SFRJ Stipe Mesić je na tiskovni konferenci napovedal, da se bo umaknil iz predsedstva, če bo še naprej prihajalo do kršitev brionskega sporazuma in sklepa o ustavitvi ognja. | Avtor: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Spor o kršitvi brionskega sporazuma tudi v Sloveniji

Pred dnevi je generalpolkovnik jugoslovanske armade Andrija Rašeta na tiskovni konferenci obtoževal Slovenijo, da ne spoštuje Brionske deklaracije glede razpustitve teritorialne obrambe. Stališča Slovenije je na današnji dan predstavil namestnik ministra Miran Bogataj, ki je očitke kategorično zavrnil. »Armada je slovenski TO maja lani zaplenila kar 45 % vseh njenih materialno-tehničnih sredstev in opreme. Po približnih izračunih gre za vrednost v višini 3,5 milijarde dinarjev, pri čemer nismo vračunali vrednosti vsega tistega, kar je armada pozneje odnesla iz republiškega štaba TO,« je pojasnil Bogataj. Poleg tega, je razložil, jugoslovanska stran stalno spreminja že dogovorjeno in v zadnjem trenutku želi spreminjati dogovore ali odstopiti od njih ter še naprej krši vzpostavljeno stanje, saj je bilo v dveh primerih ugotovljeno celo, da so vdrli v skladišča TO in zamenjali ključavnice.

Pripadniki JA so pečatili stanovanja vojaškega osebja in pričakovali, da jih bo Slovenija prevzela brez pregleda. Poleg tega so se pokazale težave delitve civilnega in vojaškega, saj je JA zagovarjala, da želi od letalskih klubov del letal, poleg vsega premičnega premoženja na brniškem letališču, vključno z opremo v kontrolnem stolpu. Pri tem pa je bilo jasno, da je šlo za očitno civilno lastnino. Nerešen, je ostal položaj z zavarovanjem in pokojninami vojaškega osebja, pa tudi glede starešin JA, ki so prestopile k TO in zaradi tega končale v vojaškem zaporu JA. Bogataj je v intervjuju za časnik Delo opozoril tudi na pritiske, ki jih izvajajo posamični oficirji JA s pritiski na civilno prebivalstvo, v krški in brežiški občini pa je prišlo celo do groženj z razstrelitvijo poštnega objekta.

Tretji vseslovenski kmečki tabor orisal težave slovenskega kmetstva

Večerni pogovor je bil namenjen položaju in prihodnosti slovenskega kmetijstva, ki ga je SKZ-LS pripravil kot uvod v sam tabor. Glavne točke so bile že dolgo znana dejstva: previsoki stroški proizvodnje in prenizke odkupne cene ter neurejena zakonodaja so bile nakopičene težave slovenskega kmeta. Enega od osrednjih problemov mlade države in ureditve položaja na podeželju je predstavljal zakon o denacionalizaciji, ki je bil predmet številnih polemik. Minister Osterc je zagovarjal prepričanje, da velike farme na Slovenskem nimajo prihodnosti in da bo treba poskrbeti za decentralizacijo. Sogovorniki pa so se strinjali, da bo ključen sprejem ustrezne zakonodaje na veliko področjih od gozdov do veterine. Marjan Podobnik je poudaril, da bi bilo zavlačevanje ali celo vračanje zakona o denacionalizaciji v ponovno pripravo nesmiselno.

Avtor: Martin Nahtigal

Viri in literatura:

  • Delo, 18. in 19. 8. 1991.
  • Večer, 18. in 19. 8. 1991.
  • Balažic, Marko, Furlan, Boštjan, in Peterle, Ožbej. Slovenija in pika!. Ljubljana, 2016.
  • Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992 (3., dopolnjena izdaja). Ljubljana, 2013.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30