Skoči do osrednje vsebine

16. 8. 1991: O dokončni usodi Jugoslavije se bo odločalo kmalu

Volilni listič na mizi. Roka sloni na lističu.

V palači federacije v Beogradu je 16. avgusta 1991 potekalo delovno srečanje osmih članov predsedstva SFRJ, ki so se dogovorili, da se bodo v prihajajočem tednu sestali člani predsedstva, predsedniki republiških skupščin, predsednik zvezne vlade in predsedniki republik. Razpravljali bodo o dveh ključnih odprtih vprašanjih, in sicer o delovanju pravnega in gospodarskega sistema v Jugoslaviji v času moratorija ter o odnosih v prihodnji skupnosti. Predvidoma naj bi bila to zadnja priložnost, na kateri se bo odločalo o usodi Jugoslavije, ki so ji še vedno pripisovali tri možne oblike organiziranosti – federativno ureditev, zvezo suverenih držav ali oblikovanje samostojnih držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije.

Jugoslovanska zastava na razpadajočem zidu.

V prihajajočem tednu se bodo sestali člani predsedstva, predsedniki republiških skupščin, predsednik zvezne vlade in predsedniki republik. Predvidoma naj bi bila to zadnja priložnost, na kateri se bo odločalo o usodi Jugoslavije. | Avtor daniel0/stock.adobe.com

Pospešen umik jugoslovanske armade

Vse bolj je kazalo, da se armada v slovenskem prostoru ne bo ustalila, kljub temu pa ni bilo mogoče potrditi, da njen pospešeni umik pomeni dokončno slovo Sloveniji. Jasno je bilo, da hoče iz Slovenije odpeljati čim več opreme, tehnike in orožja, za katero je trdila, da je njena last, ne glede na to, da je Slovenija za vojaške potrebe več desetletij prispevala največji finančni delež v zvezni proračun. Armada je sicer zatrjevala, da bo slovenski teritorialni obrambi (TO) vrnila, kar ji pripada, a bi bila TO zelo naivna, če bi temu verjela in zaupala armadnim obljubam. Poleg tega se po podatkih za 16. avgust 1991 iz jugoslovanske armade še vedno ni vrnilo 140 slovenskih fantov, ki so služili vojaški rok v različnih krajih Jugoslavije. Nekateri med njimi so bili zaradi poskusa pobega iz JA celo zaprti.

Mednarodni odzivi na razmere v Sloveniji

Predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan je na gradu Strmol sprejel posebnega odposlanca Nizozemske Henryja Wijnaendtsa, ki se je nameraval srečati še s predsednikom zvezne vlade Antejem Markovićem in drugimi voditelji posameznih republik. Namen njegovega obiska je bil spodbujati k čimprejšnjim pogajanjem in dogovorom o nadaljnjih razvojnih možnostih. Ponovil je eno od osnovnih zahtev Evropske skupnosti, da se meje v Jugoslaviji pod nobenim pogojem ne smejo spreminjati s silo. Kučan je poudaril, da je tudi interes Slovenije, da čim prej pride do pogovorov med predstavniki jugoslovanskih republik in do prenosa funkcij s federacije na organe v Sloveniji.

Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je na povabilo nemškega kanclerja Helmuta Kohla obiskal Kohlovo poletno rezidenco ob Volganškem jezeru. Večurni pogovori med njima so se nanašali na čedalje bolj napete razmere v Jugoslaviji in na prizadevanja za mednarodno priznanje samostojne in neodvisne Slovenije. Veliko pozornost sta namenila tudi slovenskemu gospodarstvu, pri čemer se je Peterle zahvalil Kohlu za skrb pri zavarovanju mednarodnih poslov in za hitro obnovo Hermesovih izvoznih jamstev iz Zvezne republike Nemčije, ki so imela ključno vlogo v gospodarskih povezavah Slovenije s svetom. Peterle je popoldne na mednarodnem mejnem prehodu v Gornji Radgoni sprejel deželnega glavarja avstrijske Štajerske Josefa Kreinerja in podpredsednika avstrijske vlade dr. Erika Busseka. Visoka predstavnika sta se udeležila srečanja Avstrijske ljudske stranke, ki je potekalo v avstrijski Radgoni, avstrijski gostje pa so radgonskemu županu ob tem izročili ček za 100 tisoč šilingov kot pomoč za najbolj ogrožene. Gornja Radgona je bila v vojni močno prizadeta.

Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar je na srbskega patriarha gospoda Pavla naslovil odprto pismo, v katerem je obžaloval novico, da je odloženo srečanje med pravoslavnimi in katoliškimi škofi iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Srečanje bi pomenilo nov korak k strpnosti, miru in dialogu na kriznih območjih Jugoslavije. 

Avtorica: Marta Keršič  

Viri in literatura:

  • Delo, 17. avgust 1991.
  • Slovenec, 17. avgust 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30