Denarna politika, carine in zračni promet

Tri področja gospodarskega sodelovanja so bila pri izpolnjevanju Brionske deklaracije najbolj sporna, in sicer delovanje bančnega sistema, izvajanja carinske službe in zaprtje zračnega prostora. Nedelovanje teh podsistemov bi lahko namreč pošteno zamajalo tedaj še ranljivo slovensko gospodarstvo, zato se je slovenska stran trudila, da bi zastoje z Beogradom čim prej odpravila. Petnajstega avgusta je v pismu s ponudbo kompromisa znova pozvala predsednika Zveznega izvršnega sveta (ZIS) Anteja Markovića k ukrepanju.

V pismu Markoviću je slovenska vlada predlagala, naj federacija končno imenuje svoje člane v komisijo za nadzor računa za carine, slabo delo carinikov, ki so ga zatrjevali v Beogradu, pa bi preverjala komisija slovenskih, zveznih in mednarodnih predstavnikov. Slovenija bi prav tako umaknila odlok o upravljanju plačilnega prometa, če bi Narodna banka Jugoslavije umaknila suspenz slovenskega bančnega sistema iz jugoslovanskega.

Suspenz slovenskega bančnega sistema

Čeprav je 5. junija sprejeti zakon o Banki Slovenije (BS) določal vključenost republike v jugoslovanski monetarni sistem, je svet guvernerjev Narodne banke Jugoslavije (NJB) še pred sprejetjem Brionske deklaracije Slovenijo in Hrvaško izključil iz zveznega monetarnega sistema. Slovenija je zato sprejela odlok o upravljanju plačilnega prometa. Ta odlok je omogočal, da je Slovenija prek Službe družbenega knjigovodstva (SDK) upravljala primarno emisijo – dajanje denarja v obtok, a se je hitro znašla v težavah zaradi pomanjkanja dinarske gotovine in deviz, saj od NJB že od 27. junija ni prejela novega denarja, vse obveznosti (na primer vračanje likvidnostnih kreditov) pa so ostale. NJB je za ukinitev suspenza zahtevala razveljavitev Zakona o Banki Slovenije in razveljavitev odloka do 15. avgusta.

Po sprejetju Brionske deklaracije 7. julija 1991 je Narodna banka Jugoslavije 17. julija opravila kontrolo v BS z namenom preverjanja, če ta spoštuje ukrepe, ki veljajo na kreditno-monetarnem področju za vso Jugoslavijo pri črpanju primarne emisije. BS je v Beograd še vedno pošiljala poročila o svojem poslovanju in dogovorih. Ker je kontrola pokazala, da BS vse predpise spoštuje, je slovenska stran poudarjala, da je suspenz neutemeljena in zavračala razveljavitev Zakona o Banki Slovenije. Vlada se je zato v pismu Markoviću strinjala, da bo razveljavila odlok, vendar pod pogojem, da bo hkrati odpravljen suspenz slovenskega bančnega sistema. V prehodnem obdobju ostaja v Sloveniji plačilno sredstvo dinar, kar jasno piše v Zakonu o Banki Slovenije. Guverner BS dr. France Arhar je za Delo dejal, da izključevanje nekega bančnega sistema iz enotnega bančnega sistema ob tem, da ta sistem uporablja dinar kot zakonito plačilno sredstvo, ni utemeljen. Če suspenz ne bi bil odpravljen, bi lahko pričakovali v obtoku nov slovenski denar, odvzem dovoljenja slovenskim bankam za poslovanje s tujino in posege NJB na računih teh bank v tujini, vendar bi vse to pomenilo kršitev brionskega moratorija.

Carine

Adut v slovenskih rokah, vsaj glede dotoka denarja v enotni bančni sistem, je bilo tudi pobiranje carin. ZIS si je močno prizadeval, da bi zaprl mejo in sam določal vse pogoje glede carin, kar pa je bilo v nasprotju z določili sprejete Brionske deklaracije. V njej in njenem dodatku je bilo določeno, da bo carinska služba slovenska, ravnala pa bo po zveznih zakonih, ter  da je treba sporazumno določiti račun za plačevanje carin, ki ga bodo nadzorovali predstavniki federacije, republike in mednarodne skupnosti. Marković je z obtožbami, da slovenski cariniki ne opravljajo svojega dela, da prihaja do tihotapljenja orožja, mamil in podobnega ter da Slovenija izvaja nezadostno kontrolo za nalezljive bolezni pri živalih in rastlinah, skušal to določbo deklaracije razveljaviti. Posebej ostro se je na obtožbe v medijih odzval tedanji gospodarski minister dr. Andrej Ocvirk, ki je povedal, da »Beograd od carin še ni dobil niti dinarja in dokler ta komisija, ki smo jo po brionskih sporazumih dolžni ustanoviti, ne bo imenovana, ga tudi ne bo dobil!« Ves denar od carin se je namreč že od 26. junija zbiral na posebnem računu.

Slovenska vlada je Markovića v pismu znova opomnila, naj v komisijo za nadzor računa za carine imenuje svoje člane. Prav tako je pismu dodala še sporazum o sodelovanju pri opravljanju carinskega nadzora in drugih mejnih kontrol. Zvezna carinska uprava bi lahko na podlagi sporazuma skupaj z republiško upravo in odposlanci mednarodne skupnosti opravljala občasne nadzore nad tem, ali carina deluje v skladu z veljavnimi predpisi.

Zračni promet

V nasprotju z dogovorom zvezna uprava še vedno ni v celoti sprostila zračnega prostora nad Slovenijo. Prepovedana je bila uporaba zračnega prostora do 6000 metrov nadmorske višine za tuja letala splošnega letalstva z največ 70 sedeži. To je pomenilo, da večina civilnih letal tujih letalskih družb ni mogla pristati na slovenskih letališčih, kar je na vrhuncu poletne počitniške sezone izrazito poslabšalo stanje turističnega sektorja.

Drugi poudarki

Takratni veleposlanik SFRJ v Indiji Ernest Petrič je Jugoslaviji vrnil mandat in je po odločitvi slovenske vlade postal vodja slovenskega urada (predhodnika veleposlaništva) v Washingtonu.

Predsednik vlade Lojze Peterle je v intervjuju za STA, ki ga je povzel Večer, dejal, da do konca brionskega moratorija ne bo prišlo do sprememb v vladi kljub željam nekaterih koalicijskih partnerjev v Demosu. Povedal je, da razmišljajo predvsem o reorganizaciji in združevanju ministrstev.

Medtem so se na Hrvaškem nadaljevali hudi spopadi. Najhuje je bilo v okolici Osijeka in v Belem Manastirju. Po podatkih slovenskega Rdečega križa je v Slovenijo pribežalo že več kakor sto hrvaških družin.

Avtor: Marko Balažic

Viri in literatura:

• Delo, 16. 8. 1991.
• Večer, 16. 8. 1991.
• Slovenec, 16. 8. 1991.
• Dnevnik, 16. 8.
• Uradni list Republike Slovenije, št. 1/1991, 25. 6. 1991.
• Pesek, Rosvita. Osamosvojitvena vlada – Kako so gradili državo (1. ponatis), Celovec: Mohorjeva družba, 2012.
• Balažic, Marko, Furlan, Boštjan, in Peterle, Ožbej. Slovenija in pika!, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2016.
• Balažic, Marko, Furlan, Boštjan, in Peterle, Ožbej. Slovenija in pika! 2, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2019.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30