The Case of Slovenia

Slovenski razumniki (Niko Grafenauer, Drago Jančar, Jaroslav Skrušny in Boris A. Novak), zbrani okrog Nove revije, so predstavili posebno številko Nove revije v angleškem jeziku. S publikacijo The Case of Slovenia so želeli seznaniti mednarodno javnost s slovenskim vprašanjem in tako spodbuditi čimprejšnje priznanje naše države. V devetih poglavjih so se dotaknili različnih tem. Med drugim so predstavili zgodovinsko ozadje slovenskega vprašanja, pisali so o pripadnosti slovenskemu jeziku in narodu, o tesnobi slovenskega človeka v jugoslovanskem okolju, o strahu med vojno, o Sloveniji kot novi članici mednarodne skupnosti in o investiranju v Slovenijo. Objavili so govor Milana Kučana na slovesnosti ob razglasitvi samostojne Slovenije. Pisali so o Janezu Svetini, pisatelju in prevajalcu, ki je bil nedolžna žrtev vojaške agresije na Slovenijo. Prevedli so tudi nekaj del slovenskih pesnikov in pisateljev. Publikacija je izšla v 2000 izvodih, želeli pa so jo razposlati po vsem svetu.

Plavalna zveza Slovenije gre po poti samostojnosti

Plavalna zveza Slovenije je pripravila pismo, ki so ga na evropskem prvenstvu v Atenah nameravali razdeliti članom evropske in mednarodne plavalne zveze. Pismu so dodali še pismi slovenskega Ministrstva za izobraževanje in šport in Športne zveze Slovenije. V pismu so predstavili številčnost slovenskih plavalcev in njihove uspehe. Predstavili so dotakratno samostojno delo Plavalne zveze Slovenije. Na koncu pisma so zapisali, da bodo zaradi slovenske poti v samostojnost tudi sami kot Plavalna zveza Slovenije zaprosili za članstvo v mednarodni plavalni zvezi.

Misija dobre volje predstavi svoje delo

Člani  slovenske misije  dobre volje (dr. Dušan Plut, Jelko Kacin, Jožef Školč, Jože Škoberne in Maks Bastl) so na tiskovni konferenci predstavili rezultate pogovorov s predstavniki drugih republik. Cilj slovenske misije v preteklih dneh je bil, da bi predstavnike drugih republik seznanili s stališči Slovenije glede osamosvojitve. Tako naj bi prispevali k začetku pogajanj med republikami in SFRJ. Slovenski pobudi so se odzvale misije Bosne in Hercegovine, Makedonije in Hrvaške. Predstavniki teh republik na pogovorih s slovensko misijo Sloveniji niso oporekali pravice do osamosvojitve. Strinjali so se, da je pri pogajanjih treba izhajati iz Brionske deklaracije, predvsem pa je treba ustaviti spopade na Hrvaškem. Srbija na pobudo slovenske misije sploh ni odgovorila, Črna gora pa je misijo pisno odklonila. Jožef Školč je poudaril, da Srbija v veliki meri obvladuje jugoslovanske republike in da brez pogovorov s to republiko ni rešitve jugoslovanske krize.

Meja ostaja odprta in pod slovenskim nadzorom

Zvezna vlada pod vodstvom Anteja Markovića je v preteklih dneh grozila z začasnim zaprtjem slovenske meje, pod pretvezo, da Slovenija na meji ne zna zaščititi skupne države pred vnašanjem nalezljivih bolezni živali in rastlin. Na to se je odzval direktor republiške veterinarske uprave dr. Peter Tišler. Odgovoril je, da veterinarska služba dela po zveznih predpisih, delo pa opravljajo isti inšpektorji kot prej, s to razliko, da so s 26. junijem prestopili v službo Republike Slovenije.

Pospešen umik JA iz Slovenije

Po novem načrtu generalštaba naj bi se enote JA iz Slovenije po večini umaknile že do konca avgusta. Armada naj bi po mnenju poznavalcev tako pravočasno zavarovala »velikosrbske zgodovinske meje« in zapolnila prostor namesto enot, ki naj bi bile namenjene za akcije proti Hrvaški ali Sloveniji. Na Hrvaškem so pričakovali, da bo armada posegla na njeno ozemlje prav na veliki šmaren. Ob umiku armade iz Slovenije so se še naprej vrstili incidenti. Oboroženi oficirji JA so delavkam na pošti v Cerkljah ob Krki zagrozili, da bodo razstrelili objekt.

Avtor: Matej M. Kavčič

Viri in literatura:

• Delo, 15. avgust 1991
• Slovenec, 15. avgust 1991
• Večer, 15. avgust 1991

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30