Slovenski virus

V slavnostnem govoru je France Bučar poudaril, da je »… Slovenija virus, ki grozi konservativni Evropi, še posebej boljševiškim imperijem«. Po njegovih besedah je slovensko osamosvajanje več kot samo naša državna osamosvojitev, ima namreč širši evropski pomen, ki v Evropi doživlja tako odobravanje kot nasprotovanje. Evropa še vedno pričakuje, da bo Slovenija tako ali drugače ostala v neki novi Jugoslaviji, zato mora Slovenija nadaljevati svoja prizadevanja, biti odločna in ne sme odstopati od zastavljenih ciljev. Pot do cilja še ni končana, pomemben temelj bo nova ustava, ki bo ustvarila potrebne razmere za razvoj modernega parlamenta in vlade. Potreben pa bo tudi premik v razmišljanju slovenskih državljanov, ki se še vedno oklepajo občutka, da imajo do države le pravice in da je država dolžna, da jim zagotavlja vse možnosti za eksistenco, premalo pa vključujejo lastna prizadevanja.

Demosova koalicija po zmagi v vojni za Slovenijo

Na nedeljskem srečanju je bil v središču pozornosti tudi ministrski predsednik Lojze Peterle, ki je v kulturnem delu srečanja, skupaj z domačini, zaigral na harmoniko. Veselo razpoložen in sproščen je odgovarjal tudi na vprašanja novinarjev na temo rekonstrukcije slovenske vlade. Povedal je, da bo o njej razpravljal Demos na ponedeljkovem sestanku in v prihodnje izvedel tudi kakšno kadrovsko spremembo. Šele po postavitvi nove vlade bodo govorili o morebitnih novih imenih. Posamezna trenja med nekaterimi prvaki Demosovih strank je bilo slutiti že od volitev in sestave vlade naprej, od konca osamosvojitvene vojne pa je bil položaj koalicije vedno bolj krhek in negotov.

Da je po napornem delu čas tudi za sprostitev in zabavo, je ob Najevski lipi povedal član predsedstva RS Dušan Plut, ki je poudaril, da je po mesecih trdega dela v slovenski vladi, parlamentu in predsedstvu takšna prireditev sproščujoča in zelo primerna. Pohvalil je organizatorje, da jim je uspelo na pristen način povezati politike in domačine.

Rakete jugoslovanske armade zapuščajo Vrhniko

V nedeljo, 11. avgusta 1991, je Vrhniko, kjer je bila velika vojaška baza jugoslovanske armade, namenjena predvsem protizračni obrambi, zapustilo 67 raketnih transporterjev in vlačilcev s sto protiletalskimi raketami. Jugoslovanska armada jih je odpeljala proti Bosni.

Evropa še vedno neenotna v pogledu na jugoslovansko krizo

Varnostni svet Združenih narodov na dnevni red še vedno ni uvrstil jugoslovanske krize, pri tem pa pojasnil,  da naglica ni potrebna, saj si za mir in umiritev stanja v Jugoslaviji prizadevata Evropska skupnost in KEVS. Kljub temu so delegati Avstrije, Francije, Velike Britanije in Belgije spodbujali vsaj k neformalnim in informativnim pogovorom o Jugoslaviji. Španski zunanji minister Fernandez Ordonez pa je menil, da je enotna Jugoslavija še naprej ideal vseh njenih članic, da kriza v Jugoslaviji sicer ne more povzročiti vojne v Evropi, lahko pa ima negativne posledice za Evropsko skupnost. Nemška vlada je naletela na kritike zaradi podpore Zagrebu in hrvaški osamosvojitveni politiki, radio Deutsche Welle pa je poročal, da evropske vlade še vedno nimajo koncepta, kako rešiti jugoslovansko krizo. Predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan je za sovjetski tednik Novoje Vremja izjavil, da bodo morebitno prihodnje sodelovanje Slovenije s preostalimi jugoslovanskimi republikami določali gospodarski in ne ideološki interesi.

Kljub premirju je vojna na Hrvaškem zahtevala vse več žrtev in ranjenih. Hrvaška stran je postopoma krepila politično in vojaško ofenzivo, saj se ni strinjala z okupacijo velikega dela svojega ozemlja. 11. avgusta 1991 so v bližini Hrvaške Kostajnice srbski skrajneži hudo ranili televizijskega snemalca Hrvaške televizije, ki je zaradi prepoznega nudenja pomoči ranam podlegel.

Avtorica: Marta Keršič

Viri in literatura:

• Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992. Mladinska knjiga, 1992.
• Večer, 12. 8. 1991.
• Slovenec, 12. 8. 1991.
• Delo, 12. 8. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30