Skoči do osrednje vsebine

9. 8. 1991: Jugoslovanska vojska se umika, oklevanje glede mednarodnega priznanja

Volilni listič na mizi, roka sloni na lističu.

Predstavniki jugoslovanske vojske so napovedali, da bodo do konca septembra 1991 umaknili iz Slovenije vse svoje enote. V severnoprimorski regiji je vojska brez zapletov že izpraznila 17 izmed 21 stražarnic ob meji z Italijo. Delegacija avstrijskih parlamentarcev je v Ljubljani odkrito povedala, da bi se s samostojnim priznanjem Slovenije zamerila Evropski skupnosti, v katero si trdno želi vstopiti.

Gianni de Michelis

Gianni De Michelis je poudaril, da so v ES različni pogledi, vendar je izbrana politična smer ES pravilna: za rešitev jugoslovanske krize so nujna politična pogajanja. | Avtor Gorup de Besanez/Wikipedia

Umikanje JA med obeti in resničnostjo

V Ljubljani sta se o umiku jugoslovanske vojske (JA) iz Slovenije pogovarjali komisija 5. vojaškega območja, ki je od začetka leta 1989 obsegalo vso Slovenijo, Hrvaško brez Primorja in Slavonije ter Bihać z okolico v Bosni in Hercegovini, in pristojna komisija Republike Slovenije, ki jo je vodil namestnik obrambnega ministra Miran Bogataj. Sodelovali so tudi opazovalci iz misije Evropske skupnosti (ES). Vojska je napovedala, da bo do srede septembra umaknila večino, do konca septembra pa vse svoje enote. V naslednjem tednu naj bi vrnila oborožitev in strelivo Teritorialne obrambe, ki ju je hranila v svojih skladiščih v Murski Soboti, Dravogradu, Tolminu, Novi Gorici in Radovljici.

Dejansko se je umik končal šele 25. oktobra z vkrcanjem zadnjih vojakov na trajekt v Kopru.

Javno mnenje je bilo ob pogajanjih pod močnim vtisom tiskovne konference obrambnega in notranjega ministra, Janeza Janše in Igorja Bavčarja, ki sta dva dni pred srečanjem opozorila na tajni vojaški dokument Bedem II, ki je odrejal koncentracijo enot, ki se umikajo iz Slovenije, v točno določenih krajih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in Srbiji, od koder bi septembra izvedle silovit zračni in kopenski napad prej na Hrvaško, potem pa na Slovenijo.

Na meji z Italijo se je vsekakor brez zapletov nadaljevalo prepuščanje stražarnic v severnoprimorski regiji. Do tega dne je vojska izpraznila 17 izmed 21 stražarnic.

Avstrijski parlamentarci v Ljubljani, De Michelis znova proti priznanju

V Ljubljani je bila na obisku delegacija avstrijskega parlamenta, ki jo je vodil predsednik zunanjepolitičnega odbora Peter Scheider. Med srečanjem v slovenskem parlamentu je članica delegacije Helga Konrad odkrito povedala, da si Avstrija ne more privoščiti, da bi sama priznala Slovenijo, saj bi se s tem zamerila ES, katere članica želi postati. Predsednik državnega zbora France Bučar je obžaloval tako stališče.

Oklevanje glede mednarodnega priznanja se je pokazalo tudi v Pragi, kjer se je končalo dvodnevno zasedanje, ki ga je krizni odbor Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi namenil Jugoslaviji. V svojih resolucijah se je zavzel za premirje na jugoslovanskih tleh, oblikovanje opazovalne misije in pogajanja o prihodnosti Jugoslavije. Avstrija je na zasedanju neuspešno predlagala napotitev mirovnih sil v Jugoslavijo in sklicanje seje Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (VS OZN), namenjeno jugoslovanski krizi.

Italijanski zunanji minister Gianni De Michelis je po vrnitvi z izrednega zasedanja zunanjih ministrov dvanajstih držav članic ES o Jugoslaviji dal intervju za vodilni italijanski dnevnik Corriere della Sera. Poudaril je, da so v ES različni pogledi, vendar je izbrana politična smer ES pravilna: za rešitev jugoslovanske krize so nujna politična pogajanja – brez bližnjic, kakršni bi bili priznanje Slovenije in Hrvaške ali napotitev mirovnih sil v Jugoslavijo. Ponovil je svojo oceno, da je bilo od začetka jasno, da bo prišlo do vojnih spopadov, in da so zato prosili Slovenijo in Hrvaško, naj ne razglasita enostranskih odločitev o neodvisnosti, saj so vedeli, da bo to drago stalo. Priznanje bi zdaj spet povzročilo vojno. Dodal pa je, da je cilj Slovenije in Hrvaške legitimen in da njegove pripombe veljajo času in načinu osamosvajanja.

Tudi v tem primeru je De Michelis pozabljal na vseobsegajoče krizno stanje v razpadajoči jugoslovanski državi in velikosrbske apetite Slobodana Miloševića, ki so v največji meri krojili usodo nekdanje skupne države.

Za vsakodnevno življenje, a tudi politično zelo pomemben korak, pa je naredila Nemčija. Vlada v Bonnu je pod vodstvom kanclerja Helmuta Kohla sklenila, da bo znova dajala državna poroštva za poslovanje nemških podjetij v Jugoslaviji. Zamrznjena so bila od marca 1991, kar je ohromilo gospodarsko sodelovanje. Poroštva pa bo dajala le za posle v Sloveniji in na Hrvaškem. S tem je prvič nekako preskočila jugoslovansko zvezno vlado v Beogradu. Ni pa uvedla sankcij proti Srbiji, ki so jih mnogi predlagali.

Teritorialna obramba in mladi Slovenci iz Italije

Mladinska sekcija narodne zbirne stranke Slovencev v Italiji, Slovenske skupnosti (SSk), je obiskala Učni center TO na Igu. Skupina, ki je od aretacije članov »četverice« v Ljubljani maja 1988 zelo živo spremljala in podpirala proces demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, je želela znova izraziti podporo slovenski osamosvojitvi in zahvalo TO, da jo je s preostalimi akterji v vojni za Slovenijo uspešno ubranila. Sprejeli in nagovorili so jo načelnik Republiškega štaba TO general Janez Slapar, za Učni center pa pomočnik poveljnika za usposabljanje Dušan Hudolin in pomočnik poveljnika za pedagoško delo Iztok Beslič. Mladince sta spremljala deželni predsednik SSk Marjan Terpin in tržaški pokrajinski tajnik SSk Miro Oppelt, ki sta orisala strankina prizadevanja za mednarodno priznanje matične države. V medijih je odmevalo še vprašanje mladega zamejskega udeleženca, ali bi lahko kot dvojni državljan služil vojaški rok v TO.

Avtor: Ivo Jevnikar

Viri in literatura:

  • Delo, 8. in 10. 8. 1991.
  • Dnevnik, 10. 8. 1991.
  • Novi list, 15. 8. 1991.
  • Slovenec, 10. 8. 1991

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30