Svet Demosa

Osrednja tema na pogovoru članov sveta Demosa je bila nova razporeditev ministrstev v slovenski vladi in menjava nekaterih ministrov. Po predlogu ministra za obrambo Janeza Janše so v Demosu ustanovili štiričlansko komisijo, ki naj bi raziskala delovanje in učinkovitost posameznih ministrstev in do naslednje seje sveta Demosa predlagala rešitve. Komisijo so sestavljali Lojze Peterle, dr. France Bučar, dr. Jože Pučnik in dr. Franc Zagožen. Glavni cilj komisije je bil predlagati takšno vlado, ki bi bila v novih razmerah učinkovitejša. Šlo naj bi za večje spremembe v strukturi vlade, za prilagajanje državne uprave novim razmeram večstrankarskega sistema. Člani komisije so predstavili različne modele organiziranosti vlad v različnih državah. Spremembe vlade naj bi bile povezane predvsem z zakonskimi spremembami. Skupaj z ministrom za pravosodje dr. Rajkom Pirnatom je komisija pripravila dva predloga za strukturne spremembe v vladi. Po prvem modelu naj bi število 23 ministrstev in 27 članov vlade zmanjšali na 14 ministrstev, po drugem pa so predlagali, da bi imela vlada samo devet ministrstev.

Slovenija mora priznati južno mejo Avstrije

Koroški glavar Christof Zernatto je v intervjuju za avstrijski časopis Standard zahteval, da Slovenija prizna južno mejo Avstrije, če hoče, da se začno v Avstriji resno pogovarjati o priznanju njene neodvisnosti. Zernatto je menil, da obstaja nevarnost, da bi neodvisna Slovenija nekega dne zahtevala Koroško, ker v tej deželi živi velika slovenska skupnost. Poudaril je tudi, da enostransko priznanje Slovenije in Hrvaške s strani Avstrije ne bi bilo smotrno. Uradno stališče Avstrijske ljudske stranke pa je bilo, da je treba Slovenijo in Hrvaško čim prej priznati, ker je to edino učinkovito sredstvo za ustavitev državljanske vojne v Jugoslaviji, kot je izjavil avstrijski podkancler in predsednik Avstrijske ljudske stranke Erhard Busek. Medtem pa je Socialdemokratska stranka zveznega kanclerja Franza Vranitzkega ocenjevala, da še ni napočil čas za priznanje Slovenije in Hrvaške.

Avstrija je zahtevala, da o vprašanju jugoslovanske krize razpravlja tudi Varnostni svet Združenih narodov. Kot nestalna članica varnostnega sveta je opozorila na razmere v Jugoslaviji, »ki vzbujajo resnično zaskrbljenost na vsem območju«. V pismu so poudarili, da si Avstrija pridržuje pravico zahtevati neformalni posvet članov varnostnega sveta, da bi se dogovorili o morebitnih ukrepih. Pisma s podobno vsebino so predsedniku sveta poslale tudi Velika Britanija, Francija in Belgija.

Sklep predsedstva SFRJ o prekinitvi ognja na Hrvaškem

V Beogradu se je sešla delovna skupina komisije predsedstva SFRJ za nadzor prekinitve ognja na Hrvaškem, v kateri so bili dr. Vasil Tupurkovski, Bogić Bogičević, Ifran Ajanović, Petar Gračanin, Stanislav Brovet, Maslić ter predstavniki Hrvatov in Srbov iz Slavonije in Baranje. Na sestanku so razpravljali o vprašanjih, ki so pomembna za učinkovito uresničevanje sklepa predsedstva SFRJ o prekinitvi ognja na Hrvaškem. Soglasno so sprejeli osem točk: za reševanje vseh odprtih vprašanj je treba dosledno spoštovati popolno prekinitev ognja; nujno je treba sprejeti vse ukrepe, da bi poželi letino in opravili druga kmetijska dela; omogočiti vrnitev vseh beguncev; 9. avgusta do 13. ure morajo člani komisije predsedstva SFRJ in predstavniki Hrvaške ter srbskega naroda iz Slavonije, Baranje in zahodnega Srema obiskati vasi Dalj in Sarvaš; vse ujetnike je treba izpustiti do 9. avgusta do 18. ure; deblokirati je treba vse komunikacije na območju Hrvaške; treba je reševati vprašanje škode, ki je nastala v spopadih; nadzor prekinitve ognja mora potekati v skladu s sklepom predsedstva SFRJ.

V Pragi krizni odbor Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi o Jugoslaviji

V Pragi se je začel dvodnevni izredni sestanek kriznega odbora KVSE. To je bilo že drugo srečanje visokih evropskih funkcionarjev v Pragi v zadnjih dveh mesecih v zvezi z rešitvijo jugoslovanske krize. Pobudo za sestanek je dal avstrijski zunanji minister Alois Mock, sklical pa ga je vodja nemške delegacije Hans Dietrich Genscher kot predsedujoči KVSE. Jugoslovansko delegacijo je vodil pomočnik Budimirja Lončarja Novak Pribićević. Udeležence sestanka naj bi jugoslovanska delegacija seznanila s sklepom predsedstva SFRJ o prekinitvi ognja, je novinarjem izjavil Pribićević. »Vsekakor bi radi prepričali krizni komite, da se že odpira prostor, v katerem bo mogoče brez odlašanja sprožiti pogajanja o preureditvi Jugoslavije.« Na konferenci so sprejeli tri dokumente o prekinitvi ognja ter kontroli neregularnih vojaških skupin, opazovalni misiji in pogajanjih glede prihodnosti Jugoslavije. Udeleženci konference so v medsebojnih neuradnih pogovorih precej časa posvetili nemškim opozorilom Srbiji o gospodarskih sankcijah, če Srbija ne bo spoštovala premirja oziroma bo s stopnjevanjem nasilja poskušala uresničevati, pod pretvezo ohranjanja enotne Jugoslavije, zamisel o veliki Srbiji. Odmevala pa je tudi izjava nemškega kanclerja Helmuta Kohla, da »bo Zahod priznal neodvisnost Slovenije in Hrvaške, če se Srbija ne bo odrekla uporabi sile«.

Avtorica: Mirjam Dujo Jurjevčič

Viri in literatura:

• Delo, 9. 8. 1991.
• Slovenec, 8., 9. 8. 1991.
• Svobodna Slovenija, 15. 8. 1991.
• Večer, 9. 8. 1991.
• Repe, Božo. Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije. Ljubljana: Modrijan, 2002.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30