Skoči do osrednje vsebine

5. 8. 1991: Evropska trojka se sooča s posledicami neuspešne misije v Beogradu

Volilni listič na mizi, roka sloni na lističu

Nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher je v izjavi za javnost pripisal krivdo za neuspeh diplomatske misije trojke zunanjih ministrov Evropske skupnosti v Beogradu kar Srbiji. Namreč dan pred tem je potekala tiskovna konferenca zunanjih ministrov Hansa van den Broeka, Jacquesa Poosa in Jesusa de Deus Pinheira, kjer je nizozemski zunanji minister izjavil: »Ni nam uspelo, ker v Jugoslaviji ni pripravljenosti za sklenitev miru.« Odgovornost pa so nekateri želeli naprtiti kar van den Broeku samemu, saj mu je med drugimi tudi nemška diplomacija očitala številne napake.

Hans Dietrich Genscher sedi za mizo in govori. Poleg njega sedijo še štirje moški. Nasproti sedijo Dimitrij Rupe, Milan Kučan, prevajalka in moški.

Nemški zunanji minister Genscher (na fotografiji julija v Beljaku) je v izjavi za javnost pripisal krivdo za neuspeh diplomatske misije trojke zunanjih ministrov Evropske skupnosti v Beogradu kar Srbiji. | Avtor Nace Bizilj, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Tako je minister Genscher v svojem pismu predlagal še, da naj se z razmerami v Jugoslaviji začnejo ukvarjati tudi druge sestave, kot na primer svet zunanjih ministrov Evropske skupnosti in krizni mehanizem KVSE, ker se sestajajo uradniki zunanjih ministrstev 35 držav in jim predseduje Nemčija, kot tudi varnostni svet OZN. Glede slednjega pa so se aktivirali v Parizu, saj je francoski zunanji minister Roland Dumas napovedal, da bodo Jugoslavijo predlagali kot točko dnevnega reda varnostnega sveta OZN. Nadalje je Dumas predlagal nemškemu kolegu, da naj se kar najhitreje sestane še svet Zahodnoevropske unije, edine evropske obrambne organizacije, kjer naj bi se odločilo tudi o pošiljanju mirovnih sil v Jugoslavijo.

Predsedstvo SFRJ je v svoji izjavi pojasnjevalo, da ni sprejelo predloga memoranduma, saj se ni strinjalo s sklepom o takojšnji prekinitvi ognja na Hrvaškem. To naj bi po njihovem mnenju morali nadzorovati organi SFRJ. Zvezni predsednik Marković pa je dejal: »Po vsem tem bodo morali (op. avt. ministri ES) premisliti tudi o svojih opredelitvah, ki pogosto nihajo med podporo celovitosti Jugoslavije in ohranitvi meja ter pravico do samoodločbe ... Pravico do samoodločbe je treba upoštevati, vendar ta pravica ne sme hkrati pomeniti spodkopavanja države.«

Težave slovenskih podjetij s premoženjem v Jugoslaviji

Slovenska podjetja in posamezniki so vedno težje nadzorovali, kaj se dogaja z njihovim premoženjem po drugih republikah. Republike so sprejele odločitve, ki so pomenile izjemno gospodarsko škodo za Slovenijo. Tako je denimo občinska oblast v Titovi Mitrovici na današnji dan na podlagi sklepov srbskega ministrstva za trgovino in turizem sprejela odločitev o prisvojitvi in zaprtju vseh prodajaln, katerih lastniki so fizične osebe ali podjetja s centralami na Hrvaškem ali v Sloveniji. Podobno so istočasno v Beogradu zaplenili skladiščno-transportni center celjskemu podjetju Aero. V prej omenjeni Mitrovici pa so oblasti zaprle prodajalne Peka, Planike, Borova, Jugoplastike, Varteksa, Slavonije, Kraša in še nekaterih drugih.

Obenem pa je bilo zaznati kar nekaj optimizma za poslovanje z drugimi trgi, ki so bili do zdaj težje dostopni. Tako je slovenski rojak Jose K. Zrim v intervjuju za časnik Delo dejal: »Zdaj je pravi trenutek za ustanavljanje skupnih podjetij s slovenskimi partnerji… Slovenija bi bila lahko avstralsko okno v svet.« Ker je bila v Avstraliji močna slovenska diaspora že iz časov pred drugo svetovno vojno, so njegove besede temeljile na vztrajnem delovanju in trdni podpori avstralskih Slovencev samostojni in neodvisni državi Republiki Sloveniji. Zlasti v času vojne za Slovenijo so avstralski mediji redno poročali o dogajanjih na slovenskih tleh, po vsej Avstraliji pa so potekale različne manifestacije v podporo boju za slovensko samostojnost. Po zmagi v vojni se je težišče delovanja avstralskih Slovencev preneslo na boj za mednarodno priznanje samostojne in neodvisne Slovenije in vzpostavljanje gospodarskih stikov.

Avtor: Martin Nahtigal

Viri in literatura:

  • Delo, 5. in 6. 8. 1991.
  • Furlan, Boštjan, Peterle, Ožbej, Balažic, Marko. Slovenija in pika!. Ljubljana, 2016.
  • Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992 (3. dopolnjena izdaja). Ljubljana, 2013.
  • Svetovni slovenski kongres, 20 let Svetovnega slovenskega kongresa. Ljubljana, 2011.
  • Slovenci po svetu v času osamosvajanja Slovenije: zbornik ob 20. obletnici samostojne Slovenije. Ljubljana, 2012.
  • Valič Zver, Andreja. Demos: slovenska osamosvojitev in demokratizacija. Maribor, 2013.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30