Skoči do osrednje vsebine

2. 8. 1991: »Dejanja in ukrepi naše politike bodo v naslednjih treh mesecih izjemno usodni« (dr. France Bučar)

Časopis Slovenec je objavil intervju z dr. Francetom Bučarjem, ki je spregovoril o notranji in zunanji politiki Slovenije. V Krškem sta se srečala koroški deželni glavar Christof Zernatta in predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Ta je poudaril, da si slovenska vlada še naprej prizadeva, da bi do leta 1995 dokončno zaprli jedrsko elektrarno Krško, če bi do takrat bila zgrajena veriga petih savskih elektrarn. Predsedstvo RS je na seji sprejelo izjavo v zvezi z dogodki na Hrvaškem ter v njej obsodilo nasilje in pozvalo k miru. Prav tako so na seji zveznega predsedstva SFRJ obravnavali predlog sklepa o takojšnji, absolutni in brezpogojni prekinitvi sovražnosti na Hrvaškem.

France Bučar hodi po cesti, v ozadju je hiša, parkiran avto, poleg stoji oseba.

Časopis Slovenec je objavil intervju z dr. Francetom Bučarjem (na fotografiji v Poljčah, 12. januarja 1991). | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Časopis Slovenec je objavil intervju s predsednikom skupščine RS dr. Francetom Bučarjem. Bučar je dejal, da bo Zahod še izvajal močne pritiske, da bi Slovenijo »spravil v Jugoslavijo«. Zato je bil prepričan, da bodo dejanja in ukrepi slovenske politike v naslednjih treh mesecih »izjemno usodni. Če tu naredimo kakšno bistveno napako, lahko vse zapravimo.« Menil je tudi, da Slovenija s Srbijo nima neporavnanih računov in da bomo imeli s Srbi v prihodnje dobre odnose, saj je za nas zanimiv srbski trg, zanje pa je Slovenija izhodiščno mesto za Evropo. Umika vojske iz Slovenije ni pripisal toliko uspehu slovenske vojske in diplomacije kot temu, da je šlo za spoznanje Srbov, da velike Jugoslavije pod srbsko prevlado ni mogoče več pričakovati, ampak le še Veliko Srbijo.

Bučar je poudaril, da je slovenska politika celo premalo usmerjena v Združene države Amerike (ZDA), ki so središče svetovne politike ter krojijo in narekujejo politiko Evropske gospodarske skupnosti. Prepričan je bil tudi, da je v največji meri priznanje naše države odvisno prav od ZDA, kajti če bodo popustile ZDA, bo popustila tudi Evropa. Prav tako je poudaril, da je Slovenija tudi v Evropi premalo poznana, saj sta zanjo vedeli le Nemčija in Avstrija. Dejal je, da so nam Avstrijci prišli prvi naproti, a je dejstvo, da dlje od izrazov simpatij niso prišli ne na gospodarskem ne na diplomatskem področju in da samo od tega »ne moremo živeti«.

V zvezi s pripravo nove slovenske ustave je Bučar videl glavne ovire tako na strani opozicije kot tudi Demosa med tistimi, »ki ne razumejo funkcije moderne ustave. Današnji poslanci so otroci generacije, ki je zrasla v socialistični Jugoslaviji. Njihovo obzorje in pogled na svet sta se oblikovala v teh okvirih. Na področju ekonomsko-socialnih odnosov imamo namreč težave, ker so še vedno vsi navajeni, da mora država vsakomur zagotavljati pravico sodelovanja, možnost dela in zaposlitve itd. Sodobna ustava je dokument, kjer so vsebovane temeljne človekove pravice in državljanske svoboščine ter struktura države, ki naj omogoča, da državljani svoje pravice tudi uveljavljajo.« Predvidel je, da bo potrebno veliko političnega usklajevanja, da bodo lahko prišli do predloga ustave.

Glede (de)militarizacije se je dr. Bučar opredelil za nekaj vmesnega. Dejal je, da Slovenija sicer potrebuje vojsko, ki je »že pokazala svojo učinkovitost in jo moramo še naprej razvijati«, zato je bil proti demilitarizaciji, a hkrati je bil tudi nasprotnik militarizacije. O Demosu je menil, da je še vedno trden in da bo v prihodnjem obdobju nujno potreben.

Obisk koroškega deželnega glavarja Christoferja Zernatta

Na obisk v Slovenijo je prišel koroški deželni glavar Christof Zernatta, ki ga je sprejel predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Pogovarjala sta se o gospodarski in humanitarni pomoči avstrijske Koroške Sloveniji ter vprašanju varnosti jedrske elektrarne v Krškem, saj so vesti o napadih na daljnovode v bližini krške elektrarne vznemirile ljudi na avstrijskem Koroškem. Obiskala sta občino Krško, kjer sta se pogovarjala o podpisu meddržavne pogodbe, ki naj bi se nanašala na izmenjavo informacij v zvezi z jedrsko elektrarno (JE) Krško. V pogodbi naj bi se obe strani odpovedali nadaljnji graditvi jedrskih elektrarn. Na tiskovni konferenci je bilo rečeno, da avstrijske gospodarske pomoči Sloveniji ni več mogoče pogojevati z zaprtjem krške jedrske elektrarne. Zernatto je poudaril, da so se želeli na kraju samem prepričati o razmerah v Sloveniji in v duhu dobrososedskih odnosov ter prijateljstva tudi konkretno pomagati Sloveniji pri njenem gospodarskem oživljanju. Peterle je poudaril, da si slovenska vlada še naprej prizadeva, da bi do leta 1995 dokončno zaprli JE Krško. Ta cilj pa bi bil uresničljiv, je zatrdil Peterle, če bi do takrat bila zgrajena veriga petih savskih elektrarn, ki bi nadomestile izpadlo energijo.

Izjava slovenskega predsedstva o nasilju na Hrvaškem

Predsedstvo RS je na seji, ki so se je udeležili tudi dr. Janez Drnovšek, predsednik Skupščine RS dr. France Bučar ter podpredsednika Vane Gošnik in Vitodrag Pukl, predsednik slovenske vlade Lojze Peterle ter ministri Igor Bavčar, Janez Janša, Jelko Kacin in dr. Dimitrij Rupel, sprejelo izjavo v zvezi z dogodki na Hrvaškem. V izjavi so zapisali, da nasilje na Hrvaškem, ki se »dramatično stopnjuje iz dneva v dan in je posledica blodnih predstav, da se v modernem svetu problemi še lahko rešujejo na tak način, peha ves ta prostor čez rob velike nesreče«. Nasilje so obsodili in pozvali, da »če že ne v imenu polpreteklega bratstva, potem prosimo in pozivamo vsaj v imenu osnovne časti in odgovornosti za človeška življenja, naj se pri priči v vsej Republiki Hrvaški razglasi in uresniči mir. Vojne pri nas bi nas morale doslej naučiti vsaj to, da nasilje ne razrešuje ničesar, da pa globoko in za dolgo generacijske čase zasaja med ljudmi in narode nove, še hujše sovražnosti, da jemlje ljudem temeljno pravico do osebne sreče in da samo po sebi pomeni tudi veliko grožnjo vsemu sodobnemu, na krhki trdnosti razuma temelječemu svetu

France Bučar in Vitodrag Pukl se nasmejana pogovarjata.

France Bučar in Vitodrag Pukl. | Avtor Nace Bizilj, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Seja zveznega predsedstva o prekinitvi sovražnosti

V Beogradu je potekala seja zveznega predsedstva, ki jo je vodil Stipe Mesić. Prisotni so bili tudi zvezna sekretarja za notranje zadeve in zunanje zadeve ter namestnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo. Obravnavali so predlog sklepa o takojšnji, absolutni in brezpogojni prekinitvi sovražnosti na Hrvaškem ter informacijo o uresničevanju predloga Evropske skupnosti in Brionske deklaracije.

Avtorica: Mirjam Dujo Jurjevčič

Viri in literatura:

  • Delo, 3. 8. 1991.
  • Dnevnik, 3. 8. 1991.
  • Slovenec, 2., 3. 8. 1991.
  • Večer, 2., 3. 8. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30