Litva je priznala Slovenijo

Litva, ki je kot prva sovjetska republika 11. marca 1990 napovedala obnovo svoje neodvisnosti, je 30. julija z resolucijo parlamenta v Vilni priznala tako Slovenijo kakor Hrvaško. Po hrvaškem priznanju 26. junija je bilo to drugo mednarodno priznanje neodvisne in suverene Republike Slovenije (RS). Tega dne je londonski dnevnik Times spremenil dotedanjo usmeritev in povabil britanske oblasti, naj priznajo Slovenijo in Hrvaško ter ustavijo srbsko agresijo.

Do konca leta se je zvrstilo še osem priznanj, med katerimi je bil najodmevnejši sklep nemške vlade 19. decembra. V letu 1992 je bil 13. januarja prvi s priznanjem Sveti sedež, 15. januarja pa je sledila glavnina evropskih držav.

Boji na Hrvaškem

Medtem ko sta se sovjetski in ameriški predsednik, Mihail Gorbačov in George Bush, v Moskvi dogovarjala o popuščanju napetosti v svetu z zmanjšanjem strateške jedrske oborožitve za 30 odstotkov, je nasilje na Hrvaškem naraščalo.

V Beogradu je spodletelo srečanje predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) s predsedniki njenih donedavnih republik, namenjeno uresničevanju sklepa predsedstva SFRJ z dne 26. julija o prekinitvi ognja na Hrvaškem. Za Slovenijo sta se ga udeležila član predsedstva SFRJ Janez Drnovšek in predsednik predsedstva RS Milan Kučan, hrvaški predsednik Franjo Tuđman pa ga je protestno bojkotiral zaradi nadaljevanja spopadov. Hrvaški član predsedstva SFRJ Stipe Mesić je srečanje zapustil, potem ko je predsedstvo SFRJ s preglasovanjem določilo svojega podpredsednika Branka Kostića za vodjo delovne skupine, ki naj bi nadzorovala spoštovanje sporazuma.

V Ljubljani pa ni uspel četrti poskus skupščinske komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, da bi dosegla dogovor o sestavi 12-članske delegacije Skupščine RS za pogajanja s Skupščino SFRJ glede postopka razdružitve SFRJ.

Zamejski in zdomski Slovenci so zbirali pomoč za domovino

Med Slovenci v zamejstvu in zdomstvu, zlasti v Italiji, Avstriji in Združenih državah, so se nadaljevale denarne nabirke za žrtve vojne v Sloveniji.

Na Dunaju pa je književnik Lev Detela v gledališču Theater am Petersplatz priredil solidarnostni večer s Slovenijo. Avstrijski igralci so prebirali dela slovenskih in avstrijskih ustvarjalcev.

Vladna koalicija se je vse bolj krhala

Znotraj koalicije pomladnih strank Demos, ki je zmagala na prvih povojnih demokratičnih volitvah, oblikovala vlado, popeljala Slovenijo v neodvisnost in jo ob izjemni enotnosti slovenskega naroda ubranila pred vojaškim napadom, so se začela poglabljati nasprotja. Mediji so obširno poročali o seji sveta Demosa 29. julija in pojasnitvah glavnih akterjev, ki so ji sledila naslednji dan. Obrambni minister Janez Janša je že 25. julija predlagal preoblikovanje vlade, da bi bila kos prihodnjim izzivom. Predsednika vlade Lojzeta Peterleta naj bi zamenjal Igor Bavčar, predsednik skupščine France Bučar naj bi prešel na ustavno sodišče, njegovo mesto pa naj bi prevzel Peterle.

Na naslednji seji sveta Demosa se je koalicija glede tega razklala, kar je le poglobilo razhajanja, ki so že prej nastala zaradi privatizacije, imenovanja generalnega državnega tožilca Antona Drobniča, sporov v Slovenski demokratični zvezi (SDZ), nesporazumov med predsednikom vlade Peterletom in zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom ter drugih razlogov. Na seji so imenovali štiričlansko komisijo, ki naj bi preučila predloge o spremembah v vladi, dejansko pa se je oktobra razcepil SDZ. 30. decembra se je Demos razšel, 22. aprila 1992 pa je Peterletova vlada ob tretjem poskusu nezaupnice padla.

Avtor: Ivo Jevnikar

Viri in literatura:

• Dnevnik, 31. 7. 1991.
• Katoliški glas, 1. 7. 1991.
• Slovenec, 31. 7. 1991.
• Janša, Janez. Premiki, I. izdaja. Ljubljana, 1992.
• Pesek, Rosvita. Osamosvojitvena vlada - Kako so gradili državo. Celovec, Mohorjeva družba, 2012.
• Rupel, Dimitrij. Spomini na domače in tuje zadeve 1989–1992. Ljubljana: Delo - Novice, 1992.
• Valič Zver, Andreja. Demos, slovenska osamosvojitev in demokratizacija. Maribor, 2013.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30