Skoči do osrednje vsebine

20. 7. 1991: Premagana agresorska armada prazni stražnice

Volilni listič na mizi, roka sloni na lističu.

Razmere v Sloveniji so se umirjale, vojska je začela prazniti manjše objekte, po vojašnicah pa so hodili opazovalci ES, ki so bdeli nad izvajanjem Brionske deklaracije. Slovenija je iskala politične zaveznike na Zahodu, tudi odnos ZDA do Slovenije se je nekoliko otoplil. Navkljub umirjanju razmer pa so izjave nekaterih radikalnih srbskih armadnih častnikov vzbujale zaskrbljenost in strah pred obnovitvijo pravkar končane vojne.

Dimitrij Rupel pozira s pipo v roki.

Zunanji minister Dimitrij Rupel se je tega dne vrnil iz ZDA, kjer se je v Washingtonu pogovarjal z namestnikom državnega sekretarja Lawrenceom Eagleburgerjem. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

General Adžić bi se vrnil v Slovenijo

Izvajanje sklepa o umiku agresorske JA iz Slovenije, ki ga je 18. julija sprejelo predsedstvo SFRJ, je naletelo na različne odzive pri armadnih častnikih. Tisti, ki so mesec dni prej zagovarjali napad na Slovenijo, se niso mogli sprijazniti z odločitvijo predsedstva in so dajali zelo nevarne izjave. Tako je polkovnik Ljubomir Bajić, ki je tega dne obiskal vrhniško vojašnico, tam zbranim starešinam dejal, da je s svojimi 150 bojnimi letali »pripravljen Slovenijo do konca razrušiti in da ima za vsako letalo več kot 6000 kilogramov bomb in raket«. Povedal je tudi, da ima izdane tiralice za pobeglimi vojaki in starešinami. Ozračje je tega dne dodatno naelektril govor načelnika generalnega štaba JA Blagoja Adžića, ki je vzbudil strah, da bodo ekstremistične sile v JA odstranile zmernejšega generala Kadijevića in še bolj radikalizirale vojsko in jugoslovansko politiko. Adžić je v zaprtih vojaških krogih poudarjal, da je umik iz Slovenije le taktična poteza in da se bo JA po lastni konsolidaciji zagotovo vrnila v Slovenijo.      

Možje v belem

Kljub omenjenim zaostritvam in nevarnim izjavam se je v soboto začelo praznjenje manjših objektov JA ob meji z Italijo, ki ga je nadzorovala slovenska policija. Razmere po slovenskih vojašnicah so spremljali tudi opazovalci ES, ki so v preteklih dneh prišli v Slovenijo. Tega dne so prvič obiskali Gornjo Radgono. Možje v belih džipih, oblečeni v bela oblačila z modrimi trakovi na rokavih, so si ogledali škodo, ki jo je za sabo pustila JA in zloglasni polkovnik Popov. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je v svoji knjigi Skrivnost države zapisal, da so bili »kdajpakdaj tečni«, saj so s pikolovsko natančnostjo zahtevali spoštovanje brionskega sporazuma, ki je med drugim predvideval ponovno postavitev jugoslovanskih zastav in tabel z napisom »Jugoslavija« na mejne prehode. Obrambni minister Janez Janša, ki so mu po Ruplovih besedah šli posebej na živce italijanski odposlanci, se je tega dne sestal z nizozemskim generalom H. C. Kostersom, ki mu je ES naložila izvajanje vojaškega dela Brionske deklaracije. Kosters je zagotovil strokovno pomoč in izmenjavo izkušenj, ki so jih člani misije pridobili pri reševanju podobnih kriznih primerov po svetu.   

Obrat v ameriški politiki

Zunanji minister Dimitrij Rupel se je tega dne vrnil iz ZDA, kjer se je v Washingtonu pogovarjal z namestnikom državnega sekretarja Lawrenceom Eagleburgerjem. Ker so bili vsi dotedanji obiski organizirani prek jugoslovanske ambasade, je šlo za prvi uradni obisk slovenske delegacije v ZDA, med katerim so se dotaknili nekaterih bistvenih vprašanj glede priznanja naše države in gospodarskega sodelovanja. Gostitelj je Ruplu predstavil uradno stališče ameriškega zunanjega ministrstva oziroma State Departmenta do Jugoslavije, v katerem so izrazili pripravljenost podpreti vsako mirno rešitev jugoslovanskega problema, kar je bil pomemben premik v ameriški politiki. Gostitelj je še poudaril, da ZDA podpirajo prizadevanja ES in Brionsko deklaracijo. Glede predlaganega obiska slovenskega predsednika v ZDA pa je Eagleburger povedal, da Kučan ne more dobiti diplomatskega statusa, ker Slovenija še ni priznana država. Zunanji minister se je v ZDA srečal še z vrsto senatorjev, kongresnikov in novinarjev pomembnih radijskih, televizijskih in časopisnih hiš.

Avtor: mag. Jurij Pavel Emeršič    

Viri in literatura:

  • Večer, 7. 1991.
  • Delo, 7. 1991.
  • Slovenec, 23. 7. 1991.
  • Janša, Janez. Premiki, Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992, Ljubljana, 1992.
  • Rupel, Dimitrij. Skrivnost države, Spomini na domače in tuje zadeve 1989–1992.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30