Skoči do osrednje vsebine

15. 7. 1991: Brionski pogovori, dogovori in kršitve

v roki svinčnik, roka sloni na volilnem lističu

Na današnji razširjeni seji predsedstva Republike Slovenije so v prvem delu analizirali razmere po državi in ugotavljali vojno škodo, v drugem delu pa se pogovarjali o uresničevanju Brionske deklaracije ter sprejeli odločitev, da odide na sejo predsedstva SFRJ na Brione le dr. Janez Drnovšek in ne tudi Milan Kučan, ter skuša razčistiti nekatera odprta vprašanja, opozoriti na kršitve Brionske deklaracije in predvsem zahtevati umik JA.

Janez Janša in Igor Bavčar v pogovoru

Igor Bavčar in Janez Janša nasprotovala udeležbi Milana Kučana na seji predsedstva SFRJ | Avtor Marko Feist/Wikipedija

Kdo bo povrnil vojno škodo?

Predsedstvo Republike Slovenije je na današnji dan uvodni del svoje seje namenilo analizi stanja po Sloveniji po agresiji jugoslovanske armade in ugotavljanju materialne škode. Večino najbolj prizadetih območij so v preteklih dneh obiskovali vodilni slovenski politiki in funkcionarji ter ob tem izrekali priznanja zaslužnim poveljnikom in članom teritorialne obrambe, policije in drugim občinskim organom, ki so se odlikovali v času vojne.  

Jelko Kacin je na tiskovni konferenci novinarje obvestil tudi o vložitvi ovadb zoper »znane in neznane storilce«, ki so v času agresije na Slovenijo povzročali vojna hudodelstva. Slovensko sodstvo, ki v samostojni Sloveniji ni izvedlo katarzičnih lustracijskih postopkov, je v naslednjih letih zoper večino, med njimi tudi Vladimirja Trifunovića in Berislava Popova, izreklo oprostilne sodbe.

Jelko Kacin je povedal, da je dal »okvir za napad zvezni izvršni svet«, zato lahko krivce in vir za povrnitev škode iščemo tam. Tudi nekateri visoki častniki poražene JA so medtem začeli kazati s prstom na predsednika zveznega izvršnega sveta Anteja Markovića in na tiskovni konferenci v Ljubljani poudarili, da je prav on podpisal povelje, naj vojska zasede mejne prehode; ker se je TO temu uprla, naj bi po njihovih besedah izbruhnili spopadi. Poleg tega so obtožili Slovenijo, da ne izpolnjuje Brionske deklaracije, ker ne vrne orožja in opreme JA, ker ni izvedla popolne deblokade nekaterih vojašnic in ker naj bi s pregledi vozil in vojakov poniževala JA.

Nekateri očitki glede ustavitve deblokade in glede pregledov vojaških vozil in posameznikov so bili točni, saj je le en dan prej XIV. korpus napovedal, da bo brez slovenskega dovoljenja začel premike in »redno vojaško usposabljanje« ter se vračati v objekte, ki jih je slovenska stran zavzela med vojno. Zaradi takšnih potez je bila TO prisiljena ponovno blokirati nekatere vojašnice.  

Častniki JA so ob tem spoznali, da je razmerje moči zanje zelo neugodno. Zato so začeli verbalno napadati in groziti. Opozarjali so, da lahko v teh razmerah »komu popustijo živci«. Takšne izjave so bile precej tipične za armado, ki je na začetku vojne nastopala arogantno in nasilno, po porazu pa iskala krivca za svoje ponižanje ter stresala laži in gnev na zmagovalno stran. 

Kdo krši brionsko deklaracijo?    

Drugi del seje predsedstva Republike Slovenije so posvetili uresničevanju Brionske deklaracije. Slovenska stran je poudarila, da izvršuje vse obveznosti, za katere so se dogovorili, ampak jih ne more v celoti, ker nasprotna stran ne izpolnjuje svojih in jih celo krši (npr. po deblokadi vojašnic se nekatere enote JA sploh niso vrnile vanje, v Srbiji se je izvajala pospešena mobilizacija …). Tudi zato je slovensko predsedstvo v razširjeni sestavi sprejelo odločitev, da se bo Janez Drnovšek naslednji dan udeležil seje predsedstva SFRJ na Brionih, kjer bo zveznemu predsedstvu predstavil glavno slovensko zahtevo: umik JA iz Slovenije. Poleg tega bo opozoril na kršitve Brionske deklaracije in skušal razčistiti nekatere nerazumljive poteze in izjave zveznega predsedstva. Med najbolj aktualnimi problemi je bila zahteva predsedstva po vrnitvi orožja in opreme jugoslovanski armadi prav do tega dne. Minister za informiranje Jelko Kacin je poudaril, da tega ne bo mogoče narediti vse do sklenitve dvostranskega sporazuma, pri katerem bo nujno sodelovanje tujih opazovalcev – ti v Slovenijo niso mogli pripotovati zaradi zaprtih letališč, saj je predsedstvo SFRJ odprtje pogojevalo z deblokado normalno delujočega vojaškega letališča v Cerkljah.

Del slovenskih politikov, ki je bil naklonjen ohranjanju političnih vezi z Jugoslavijo, je zagovarjal stališče, da v Beograd odpotuje tudi predsednik Milan Kučan, čemur pa sta, po poročanju Dela, poleg predsednika parlamenta dr. Franceta Bučarja najbolj nasprotovala notranji in obrambni minister Igor Bavčar in Janez Janša. Kučanova prisotnost bi namreč lahko ustvarjala vtis, da zvezno predsedstvo obvladuje položaj in uspešno vzpostavlja medrepubliški dialog. Kučan je zato ostal doma.

O kršitvah Brionske deklaracije je v pismu predsedujočemu ministrskemu svetu ES Van den Broeku pisal dr. Dimitrij Rupel. Pozneje je v monografiji Skrivnost države Rupel zapisal, da so naši strani »prav prišle številne kršitve premirja s strani JLA«, ker je lahko argumentirano odlagala začetek izvajanja brionskega dogovora, ki je zaustavljal osamosvojitveni proces. Rupel je tega dne pisal tudi jugoslovanskemu veleposlaniku v Washingtonu, ki je v diplomatskih krogih širil laži o vojnih grozodejstvih TO in mučenju otrok, in ga razrešil zastopanja slovenskih interesov.

Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle pa je tega dne v pismu Anteju Markoviću in vladi BiH opozoril, da ima zvezna vlada v trimesečnem obdobju, ki ga je določila Brionska deklaracija, dolžnost skrbeti za pravni red na območju Črne gore, Srbije in delno BiH, kjer so slovenska podjetja in predstavništva deležna grobih posegov v njihovo premoženje, ki »nimajo primerjave v civiliziranem svetu«. Lojze Peterle je opozoril, da bo v nasprotnem primeru slovenska vlada problem internacionalizirala.

Neučinkovita evropska politika

Za nadzor nad izvajanjem brionskih sporazumov je v Zagreb skupaj s spremstvom pripotoval vodja opazovalne misije ES Jo Van der Valk. Bivši nizozemski veleposlanik v Jugoslaviji je na veliko ogorčenje Hrvatov jasno povedal, da je njegova skupina pristojna le za dogajanje v Sloveniji. Hrvaški politiki so ga opozorili, da trenutno evropski mir najbolj ogroža nasilje, ki se je medtem že razplamtelo na Hrvaškem. Van der Valk je legalistično vztrajal pri določenem delokrogu in ni pokazal zanimanja za razmere na Hrvaškem. Takšna drža je bila žal tudi pozneje značilna za mnoge evropske politike, ki so prepozno in neučinkovito odgovarjali na dogajanje na območju nekdanje Jugoslavije.    

Avtor: Mag. Jurij Pavel Emeršič

Literatura:

  • Večer, 16. 7. 1991.
  • Delo, 16. 7. 1991.
  • Dnevnik, 16. 7. 1991.
  • Slovenec, 16. 7. 1991.
  • Janša, Janez. Premiki, Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992, Ljubljana, 1992.
  • Rupel, Dimitrij. Skrivnost države, Spomini na domače in tuje zadeve 1989–1992.
  • https://twitter.com/JJansaSDS/status/1410347034062868480

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30