Skoči do osrednje vsebine

10. 7. 1991: Skupščina Republike Slovenije potrdi Brionsko deklaracijo ter ob tem sprejme posebno izjavo

Za samostojno Slovenijo je bil 10. julij 1991 eden najpomembnejših dni na poti k miru. Skupščina Republike Slovenije (RS) je sprejela Brionsko deklaracijo, s katero se sicer večina slovenskih politikov, pa tudi Slovenk in Slovencev, ni strinjala. V sprejetju deklaracije so kljub temu prepoznali možnost, da se Slovenija izogne še hujši vojni in ob pomoči Evropske skupnosti (ES) pride do želenega miru kot samostojna in neodvisna država, kar bi omogočilo, da dejansko doseže samostojnost in neodvisnost. Evropski parlament je istega dne sprejel novo resolucijo o Jugoslaviji, s katero je potrdil brionski dogovor.

V skupščini. Janez Janša kaže na list, ki ga drži Lojze Peterle. Tudi Milan Kučan drži list, poleg njega sedi Dimitrij Rupel.

Skupščina Republike Slovenije potrdi Brionsko deklaracijo ter ob tem sprejme posebno izjavo. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

1 / 2

Skupščina RS je z več kot dvotretjinsko večino potrdila Brionsko deklaracijo in ob tem sprejela posebno izjavo

Sedmega julija so se na pobudo ES in njenega glavnega pogajalca Hansa van den Broeka zbrali na sestanku na Brionih predstavniki Republike Slovenije, Republike Hrvaške in federacije ter sprejeli Brionsko deklaracijo. Slovensko delegacijo so zastopali predsednik vlade Lojze Peterle, predsednik predsedstva Milan Kučan, zunanji minister Dimitrij Rupel, predsednik skupščine France Bučar in član predsedstva Jugoslavije Janez Drnovšek. V Brionski deklaraciji je bilo zapisano, da se jugoslovanski narodi sami odločijo o svoji prihodnosti, in sicer na pogajanjih, ki naj bi se začela najpozneje 1. avgusta 1991. Določeno je bilo, da bo nadzor na mejnih prehodih še naprej opravljala slovenska policija, vendar bo delovala v skladu z zveznimi predpisi; da bodo carine ostale zvezni prihodek, ki ga bodo pobirali slovenski cariniki; da bodo zvezne oblasti nadzorovale zračni promet; da se na mejah vzpostavijo razmere pred 25. junijem 1991, po suspenzu pa mejni režim po evropskih normah; da je treba blokade pred objekti JLA odpraviti, da mora JLA vrniti vso zaplenjeno opremo in objekte; da se morajo deaktivirati enote teritorialne obrambe in vrniti na izhodne točke; da se morajo enote JLA vrniti v vojašnice; da je treba odstraniti barikade na cestah in izpustiti vse ujetnike do 8. julija do 24. ure. Sprejet je bil trimesečni moratorij na kakršne koli poteze v zvezi z osamosvajanjem. Vse skupaj naj bi nadzorovala skupina od 30 do 50 civilnih in vojaških opazovalcev, ki naj bi prišli v Slovenijo. Slovenski pogajalci niso vedeli, ali naj to vsiljeno deklaracijo ES sprejmejo ali ne. Slovenska skupščina je 10. julija glasovala o sprejetju ali zavrnitvi deklaracije. Seja se je začela ob 12. uri in končala po treh urah in pol. Odločitev naj bi sprejeli do 15. ure, ko je zasedal Evropski svet, ki mu je morala Slovenija sporočiti svojo odločitev. Slovenski pogajalci so v skupščini nastopili jasno in enotno, da deklaracijo podpirajo, ker so se zavedali, da če ne bo soglasnega sporočila pred poslanci skupščine in pred javnostjo, bo prišlo do razdora v parlamentu, kar bi pomenilo, da so na poti nadaljevanja vojne in ne začetka miru. Razpoloženje poslancev ni bilo kaj dosti naklonjeno sprejetju deklaracije. S tem se je Slovenija za tri mesece odpovedala vsem političnim in gospodarskim odločitvam, ki bi vodile k njenemu nadaljnjemu osamosvajanju, vendar z željo, da se prelivanje krvi ne bi več nadaljevalo. ES je v zameno za podpis Brionske deklaracije obljubila, da bodo vojaško premirje nadzirali njeni opazovalci. A kot je v Premikih zapisal tedanji slovenski minister za obrambo Janez Janša, je bilo bolje ostati enoten v tako pomembnih stvareh, kot sta samostojnost in neodvisnost države, kot pa »… če se razkopljemo na pol in se skregamo med seboj; tako bi JA in tistim silam v svetu, ki so nam ultimat vsilile, samo olajšali delo«. Ob tem jim je ostalo upanje, da lahko stečejo pogajanja, za katera zvezni organi do tedaj niso bili pripravljeni, in bi tako lahko razrešili odprta vprašanja ter opredelili prihodnje medsebojne odnose. Poslanci slovenske skupščine so s 189 glasovi za, 11 proti in 7 vzdržanimi sprejeli Brionsko deklaracijo, kar je ES postavila kot pogoj za svoje nadaljnje angažiranje pri mirnem reševanju jugoslovanske krize.

Skupščina je sprejela tudi izjavo, s katero je Slovenija potrdila svojo neodvisnost in pristala na trimesečni suspenz izvajanja osamosvojitvenih aktov, ki jih je sprejela 25. junija. Skupščina RS je zadolžila Predsedstvo RS in Izvršni svet Skupščine RS, naj pripravita pogajalska izhodišča za razgovore o postopku in načinu uresničevanja odločitev skupščine, sprejetih 25. junija 1991. V izjavi so opozorili ES, da naj bo še posebej pozorna na pospešeno mobilizacijo rezervnega sestava JLA, na zagotavljanje varnosti starešin in vojakov, ki so v času vojne zapustili enote JLA, vrnitev slovenskih vojakov iz JLA brez kakršnih koli sankcij na njihove domove in tudi na povračilo škode, ki jo je med vojno intervencijo utrpela Slovenija.

Predsednik Demosa dr. Jože Pučnik je v enem od intervjujev priznal, da se mu je vsebina deklaracije zdela nesprejemljiva, kljub temu pa je povsod predlagal, da se deklaracija sprejme. »Mi začenjamo neko evropsko igro, mi moramo to igro igrati čim bolj spretno, ne oziraje se na vse predsodke, brezobzirno, dosledno, ne odstopajoč od tega, za kar smo se 25. junija zavezali. V tem kontekstu je treba to grenko tableto, ki jo je danes pogoltnila slovenska skupščina, tudi sprejeti.« (Pesek, 2008, str. 423).

Predsednik Skupščine RS dr. France Bučar je pozneje ocenjeval, da je bilo dobro, da so se kdaj pa kdaj tudi potuhnili: »Tudi zapadnjakom nismo mi nasprotovali, čeprav smo dobro vedeli, da so proti nam. Pa smo lepo šli, nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih ubogali, naredili smo pa po svoje, in to se nam je obrestovalo. Recimo, ker po Brionih je bil njihov cilj, da za tri mesece omogočijo beograjski vladi, da nas pospravi. Če bi bila beograjska vlada za kaj, bi tudi lahko to naredila. Samo so bili oni tudi že tako razkrojeni, da niso tega mogli, seveda, in mi smo lepo počakali v teh treh mesecih, čim so bili trije meseci končani, začnemo naprej. Ta taktika, mislim, se nam je obnesla.« (Pesek, 2008, str. 423).

Resolucija Evropskega parlamenta o Jugoslaviji

Evropski parlament je sprejel novo resolucijo o Jugoslaviji, s katero je potrdil brionski dogovor in ocenjeval, da bo v primeru njenega doslednega upoštevanja ostalo še dovolj časa za mirno rešitev sporov v Jugoslaviji. Vse udeležene v sporu je pozval, naj se izogibajo vnovični uporabi sile. Resolucija je obsodila jugoslovansko armado zaradi uporabe sile v Sloveniji. Evropska skupnost je federaciji zagrozila, da bo v primeru, da se bo nasilje zvezne armade nadaljevalo, prekinila vsako pomoč in sodelovanje ter diplomatske odnose.

V nasprotju s prizadevanji mnogih evropskih poslancev in tudi v nasprotju s predsedujočim Evropskemu svetu Hansom van den Broekom so v resoluciji poudarili, da je Jugoslavija skupek suverenih regij, ki imajo pravico do samoodločbe in odcepitve, kar velja tudi za pokrajini.

Avtorica: Mirjam Dujo Jurjevčič

Viri in literatura:

  • Delo, 11. 7. 1991.
  • Dnevnik, 11. 7. 1991.
  • Večer, 11. 7. 1991.
  • Uradni list RS, št. 5/1991-I, 12. 7. 1991.
  • Brionska deklaracija; pridobljeno, 16. 6. 2021.

http://web.archive.org/web/20050914061153/http://www.uvi.si/10let/pot/osamosvojitveni-dokumenti/brionska-deklaracija/.

  • Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992.
  • Pesek, Rosvita. Osamosvojitev Slovenije: Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država? Ljubljana: Nova revija, 2007.
  • Pesek, Rosvita. Skupščinski koraki k samostojni državi. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2008.
  • Pesek, Rosvita. Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državo. Celovec: Mohorjeva, 2012.
  • Pesek, Rosvita. Bučar. Celovec: Mohorjeva družba v Celovcu, 2016.
  • Valič Zver, Andreja. Demos: Slovenska osamosvojitev in demokratizacija. Maribor, 2013.
  • Valič Zver, Andreja. Stali smo in obstali: 30. obletnica razglasitve in obrambe samostojne in neodvisne države Republike Slovenije. Ljubljana: Urad Vlade RS za komuniciranje, 2021.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

  • Besedilo je avtorsko delo ter mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti.
  • Ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30.