Armada stika za transporterji  

Jugoslovansko vojsko je tudi 1. junija zanimalo, kdaj ji bodo predani štirje oklepni transporterji iz mariborske tovarne TAM, ki jih je Slovenija zadržala. V zvezi z njimi je sicer prejšnji večer potekal sestanek med slovenskima ministroma, Janezom Janšo za obrambo in Igorjem Bavčarjem za notranje zadeve, na eni strani in armadnima generaloma Andrijem Rašeto in Marjanom Vidmarjem na drugi. Slovenca sta zagotovila, da bodo transporterji pri vojski takoj, ko bo ta nedvoumno zagotovila, da vozila ne bodo uporabljena v Sloveniji. Vojaški organi so nato v soboto kar štirikrat poizvedovali po teh vozilih.

Hujši incident se je zgodil popoldne po 17. uri, ko so iz Šentvida s tremi dvocevnimi topovi kalibra 30 mm  streljali na helikopter sekretariata (ministrstva) za notranje zadeve, ki je prevažal udeležence odprtja karavanškega predora. Menda je šlo sicer za streljanje s praznimi naboji. Že dopoldne pa je vojaški tožilec od mariborske policije pisno zahteval podatke o vseh osebah, ki so kakor koli sodelovale pri dogajanju v Pekrah 23. in 24. maja.

Socialiste je strah

Sorazmerno zanimiva je bila sobota na notranjepolitičnem parketu. V gostišču Zajčja dobrava v Ljubljani se je vodstvo Socialistične stranke Slovenije, naslednice nekdanje Socialistične zveze delovnega ljudstva, na delovnem posvetu sešlo s predstavniki občinskih odborov. Predsednik stranke Viktor Žakelj, ki je pozneje postal podpredsednik prve Drnovškove vlade in je socialiste nazadnje popeljal v naročje Liberalne demokracije Slovenije, je uvodoma govoril skoraj uro.

Kot predstavnik naslednice organizacije, ki je na Slovenskem dolga desetletja uživala monopolni položaj, je ocenjeval, da vladajoči Demos drži skupaj samo še »nova nomenklatura«, ki naj bi po njegovem mnenju po oblastnosti v samo letu dni že dosegla raven »zlatega obdobja jugokomunizma«.

Omenjeno močno zabeljeno trditev je Žakelj nadgradil s poseganjem po dobrem orodju povojnih slovenskih oblasti, »diferenciaciji« nasprotnikovih vrst. Potožil je namreč, da se v Sloveniji in tako tudi v Demosu krepi politična desnica, kamor je uvrščal krščanske demokrate, liberalce in Kmečko zvezo. Kot nekakšen »prastrah« je izpostavil možnost, da bo še lep čas vladala konservativna oblast. Tudi uspešna »diferenciacija« v Demosovih vrstah je nazadnje poskrbela, da se kaj takega ni zgodilo. Kar je zadevalo pripravo nove ustave, se je Žakelj izrekel proti sprejemu pojma »svetost življenja« v preambulo, pač pa si je zaželel opredelitev, da je Slovenija »trajno nevtralna država«. Prav tako se je zavzel za vpis svobodnega odločanja žensk o rojstvu otrok v ustavo.

Konferenca Neodvisnosti

Svojo drugo konferenco so na prvo junijsko soboto pripravili v Neodvisnosti.  Konfederacija novih sindikatov, ki so nastali neodvisno od prej monopolnih, z oblastjo tesno povezanih, je v prvem letu delovanja pridobila 120.000 članov. Zaradi svojega izvora zunaj naročja nekdanje uradne sindikalne centrale se je morala konfederacija otepati celo očitkov, da je »Demosov sindikat«.

Poleg nastopa predsednika Franceta Tomšiča, ki je že leta 1987 v ljubljanskem Litostroju ustanovil prvi neodvisni sindikat v Sloveniji po drugi svetovni vojni, je na konferenci odmevalo sodelovanje teologa dr. Janeza Juhanta. Ta strokovnjak za misel in delo Janeza Evangelista Kreka je zbranim delegatom govoril o pogledu Katoliške cerkve na delavski stan, za katerega je dejal, »da je sedaj pri nas v najbednejšem položaju«. Vzrok za takšno stanje naj bi bilo po njegovem mnenju dejstvo, da je v času, ko se stari sistem ruši in novega še ni, odvisen od tistih, ki imajo v rokah vse narodno bogastvo. Sindikalno srečanje sta pozdravila tudi ministrica za delo Jožica Puhar in predstavnik opozicijskih prenoviteljev dr. Lev Kreft.

V Parizu srca Slovencev še ogreva Monika Seleš

Prvega junija je brbotalo na Hrvaškem. Najbolj vroče je bilo v narodnostno izjemno mešani vasi Čakovci v vzhodni Slavoniji, kjer so skupaj živeli Hrvatje, Srbi, Madžari in Rusini. Pozno popoldne so bili tam ranjeni trije ljudje. V zahodnoslavonski občini Pakrac pa je v noči s sobote na nedeljo izbruhnil še četrti podtaknjeni požar v nekaj dneh. Zagorelo je na posestvu lastnika češkega porekla.

Jugoslavija je po drugi strani na začetku junija še živela na športnem področju. Delo je tako ob sobotnih dvobojih na odprtem prvenstvu Francije v tenisu v Parizu poročalo, da je »Monika Seleš naš edini up«. Ob stiskanju pesti za mlado vojvodinsko Madžarko je brez posebnosti isti vikend minilo gostovanje ljubljanske Olimpije pri beograjskem Partizanu. Slovenski žogobrcarji so sicer izgubili, a častno.

Avtor: Aleš Maver  

Viri in literatura:

• Delo, 3. 6. 1991.
• Večer, 3. 6. 1991.
• Dnevnik, 1. in 3. 6. 1991.
• Hribernik, Miro. Dolga pot na kninsko trdnjavo: Izvori in potek vojne na Hrvaškem (1990–1995). Maribor, 2018.
• Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992. Ljubljana, 2013.²
• Pesek, Rosvita. Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državo. Celovec, 2012.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• besedilo je avtorsko delo in mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30