Slovensko vodstvo ni privolilo v ultimate jugoslovanske armade

Koordinacijska skupina je obvestila javnost o preventivnih ukrepih, s katerimi je želela omejiti dostop jugoslovanske vojske do oborožitve, izdelane v slovenskih podjetjih. Vojaškim osebam so tako prepovedali vstop v podjetja, kjer so izdelovali vojaško opremo. Podjetja pa so pozvali naj zadržijo vse predaje vojaške opreme. Ukrepi proti jugoslovanski vojski naj bi se sprostili šele, ko bo ta zagotovila, da teh sredstev ne bo uporabila proti državljanom Slovenije.

Poveljstvo petega vojaškega območja v Zagrebu je od slovenske vlade zahtevalo vrnitev štirih oklepnikov,  ki jih je iz mariborskega TAM-a dan pred tem odpeljala slovenska stran. Poveljnik mariborskega korpusa, Mićo Delić je zvečer zagrozil, da bo v naslednjih urah ukrepal, če vozila ne bodo vrnjena. Z občine je dobil odgovor, da oklepnikov ni v Mariboru. Koordinacijska skupina pri »preventivnih« ukrepih ni popustila. Oklepnike so nazadnje vrnili JLA šele v začetku junija, ko je general Konrad Kolšek poslal pisno potrdilo o tem, da oklepnikov ne bodo uporabili v Sloveniji.

V napetem položaju bi se lahko marsikaj zgodilo

Po dogodkih v Mariboru in na Ptuju se je povečala pripravljenost na nove konflikte. Letalske enote iz Zagreba so nadaljevale zračne vaje nad Slovenijo. Oblast in mediji so spremljali dogajanje v vojašnicah JLA. Na Vrhniki so vse žene častnikov jugoslovanske armade, ki so bile zaposlene na občini, poslali na 14 dnevni dopust, da ne bi seznanjale mož z dogajanjem v civilnih strukturah. Na območju Slovenske Bistrice je bil del teritorialcev vpoklican in oborožen. V Pomurju so ustanavljali nove enote TO, za katere so že priskrbeli orožje.

Načrtovanje ugrabitve ministrov

Janez Janša in Igor Bavčar sta bila zvečer povabljena v Zagreb na posebno televizijsko oddajo v živo. Poveljnik bataljona vojaške policije iz šentviške vojašnice je že prejšnji dan dobil ukaz naj na klancu Karteljevo pred Novim mestom pripravi zasedo, v kateri naj bi oba ministra zajeli živa. Prepeljali naj bi ju v vojaški zapor, kjer bi ju obtožili kršenja zveznih zakonov in ustanavljanja nelegalnih oboroženih formacij. Ministra sta zaradi napetega položaja pot v Zagreb odpovedala in zato zaseda ni uspela.

Izraziti podporo branilcem učnega centra TO Pekre?

Popoldne se je sešlo predsedstvo Republike Slovenije v razširjeni sestavi. Člani predsedstva so pretresali trenutno stanje. Člana predsedstva, Ciril Zlobec in Dušan Plut sta ostro kritizirala protiukrepe, ki naj bi samo izzivali JLA. Seji predsedstva je sledil sestanek s parlamentarnimi strankami, na katerem so se pogovarjali o organizaciji zborovanja v Ljubljani, s katerim bi izrazili podporo Mariborčanom in izkazali enotnost slovenske politike proti grožnjam iz Beograda. Zborovanju je nasprotoval Jožef Školč. Niti argumenti Milana Kučana ga niso prepričali. Pot v samostojnost naj bi po njegovem dosegli samo z dolgotrajnimi pogajanji. Ciril Ribičič pa je udeležbo na zborovanju pogojeval s čimprejšnjim sprejetjem ustave.

Grb še ni izbran

Skupina za simbole pri skupščinski ustavni komisiji je na tiskovni konferenci sporočila, da ne bodo podelili nobene nagrade ob izboru idejnih predlogov za grbe. Od 87 prispelih grbov, so štiri predloge odkupili. Največ glasov je dobil grb Branka Vovka v obliki ščita v modri barvi, na katerem so se prepletali trije zlati trikotniki v obliki stiliziranega Triglava. Grb Marka Pogačnika, ki predstavlja Triglav z morjem v modro-beli barvi s tremi celjskimi zvezdami na vrhu, je prejel malo manj glasov. Po mnenju komisije sicer noben predlog ni v celoti ustrezal razpisnim pogojem.

Je financiranje Slovenca in Demokracije sporno?

Na seji skupščinske komisije za informiranje so obravnavali interpelacijo opozicijskih strank zaradi razdelitve proračunskih sredstev za pluralizacijo medijev. Poslanci iz petih klubov so menili, da vlada in Demos delujeta proti svobodi tiska, ker naj bi denar vseh davkoplačevalcev namenjala za strankarske časopise. Vlada je namreč že aprila sprejela sklep, da bodo dodelili sredstva dnevnemu časopisu Slovenec, tedniku Demokracija in borčevskemu tedniku TV15. Borut Pahor in Jože Smole sta zagovarjala mnenje, da bi moral biti ta denar namenjen vsem medijem na podlagi javno znanih meril. Komisija naj bi se spet sešlala, ko bo vlada odgovorila na interpelacijo.

Priprava predloga zakona o državljanstvu

Pri pripravi tega predloga je bilo največ vprašanj, kako ravnati z državljani drugih republik, ki so živeli v Sloveniji. Tem naj zakon sam po sebi ne bi podelil državljanstva. Po razlagi sekretariata za notranje zadeve bi taka pridobitev državljanstva pomenila enostransko prisilo države, proti čemur bi lahko druge republike protestirale. V zakonu so želeli spoštovati voljo posameznika, zato je zakon predvideval vlogo, s katero tak posameznik izrazi svojo voljo za državljanstvo Slovenije. Predlog zakona je določal tudi pogoje za pridobitev državljanstva: deset let življenja v Sloveniji, pogovorno znanje slovenskega jezika, potrdilo o zdravstvenem stanju, pozitiven odnos do republike in drugo.

Marković dobil zaupnico

Čeprav delegacije republik glasovanja o nezaupnici zvezni vladi niso nameravale uvrstiti na dnevni red, je na zboru republik in pokrajin sama zvezna vlada Anteja Markoviča zahtevala glasovanje o zaupnici. Za zaupnico je glasovalo 33 delegatov, 11 jih je bilo proti. Ante Markovič je kot predsednik jugoslovanske vlade tako vsaj navidezno utrdil svoj položaj. Pri tem so ga podpirale tudi ameriška vlada in vlade številnih evropskih držav.

Sejo zveznega predsedstva so preložili

Po desetdnevnem premoru naj bi se nadaljevala seja predsedstva SFRJ. Na seji naj bi iskali možne rešitve razmer, ki so nastale, ko nista bila izvoljena predsednik in podpredsednik. Stipe Mesić je že prej napovedal, da bo prišel na sejo le tedaj, ko bo predsedstvo potrdilo njegovo izvolitev. Tudi dr. Janez Drnovšek je napovedal, da se sej ne bo udeleževal, dokler tisti, ki blokirajo delo predsedstva, ne bodo pomislili na rešitve za odpravo krize. Zaradi podobne napovedi predstavnika Makedonije dr. Vasila Tupurkovskega so napovedano sejo preložili za en dan.

Kučan in Drnovšek na obisku v Sarajevu in Skopju

Predsednik predsedstva Slovenije, Milan Kučan in član predsedstva Jugoslavije, dr. Janez Drnovšek sta obiskala Sarajevo in Skopje. Bosansko-hercegovsko in makedonsko vodstvo sta seznanila z odločitvijo Slovenije, da bo uresničila svojo plebiscitno odločitev za osamosvojitev. Kljub odklonilnemu odnosu zveznih organov in nekaterih republik, je namreč Slovenija želela to odločitev sprejeti po poti dogovarjanja z drugimi republikami. V pogovoru sta sogovornikom znova ponudila možnost oblikovanja nove skupnosti suverenih držav.

Avtor: Matija M. Kavčič

Viri, literatura:

• Delo, 29. maj 1991.
• Dnevnik, 29. maj 1991.
• Pesek, Rosvita. Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državo. Celovec, 2012.
• Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988 -1992, Ljubljana 1992.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• besedilo je avtorsko delo in mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30