Pogreb Josefa Šimčika in odzivi na pekrske dogodke

V Mariboru so pokopali Josefa Šimčika, ki ga je v demonstracijah ob dogodkih pri učnem centru TO Pekre povozil vojaški oklepnik JLA. Ob tem so v Mariboru razglasili žalovanje. Na pogrebu je govoril  podpredsednik vlade Matija Malešič, ki je poudaril: »Naj bo ta prva žrtev tudi zadnje opozorilo, da se bomo nasilju uprli. Naša odločitev za samostojnost je neomajna.«

Občinsko vodstvo Maribora in vodje strank so sprejeli deklaracijo o mariborskih dogodkih. Od vodstva mariborskega korpusa so zahtevali pisno opravičilo, čimprejšnji umik enot JLA iz Slovenije in takojšnje ukrepanje pravosodnih organov, hkrati pa so Mariborčane pozvali k strpnosti do nevpletenih vojakov.

Predstavniki mesta so peticijo s  5000 podpisniki, kjer so obsojali vojaški poseg armade, poslali vrhovom JLA in še vedno neizvoljenemu predsedniku predsedstva Stipetu Mesiću. Mesića so pozivali, naj prepreči vmešavanje armade v politična pogajanja in zatrdili, da smo se: »…odločili za lastno državo in nas niti izzivanje niti nasilna dejanja JLA ne morejo omajati, lahko pa nas prepričajo, da je vsakršna oblika jugoslovanskega sožitja negotova.« Mariborčani so pri Maistrovem spomeniku še naprej podpisovali peticijo in ob tem vračali vojaške knjižice in odlikovanja. Marsikje po Sloveniji so na oknih domov in pred spomeniki prižgali sveče v spomin na ponesrečenega slovenskega vojaka in žrtev mariborskih dogodkov.

V odzivu na dogodke v Mariboru je notranji minister Igor Bavčar napovedal preventivne ukrepe, da bi zmanjšali možnosti novih presenečenj JLA, ki je v Sloveniji krepila svoje sile. »Strukturam  JLA, ki bi rade s silo preprečile slovensko osamosvojitev, smo pokazali, da mislimo resno, in to, kar se je zgodilo v preteklih dneh, je samo majčken del tistega, kar bo občutil vsakdo, ki bo zoper Slovenijo nastopil s silo.  Mi smo pripravljeni. Zadovoljni bomo, če nam tega ne bo treba dokazovati, ne nameravamo pa odstopiti niti za ped.«

Bi bil pravi odgovor demilitarizacija?

Vojaško obrambo slovenske poti v samostojnost, pa so novinarji nekaterih medijev označili za militantno. Na naslovnici Dnevnika je bil zapis Vlada Miheljaka: »Če komu, potem JLA v teh dneh dela uslugo najbolj avtoritarnim in militantnim silam v slovenski politiki.« Boris Jaušovec pa je v Večeru pisal, kako se v Jugoslaviji veča možnost državljanske vojne, pri čemer pomagajo tudi v Sloveniji, ko urijo slovensko vojsko v Pekrah. Ob tem se je vprašal, kaj je z demilitarizacijo.

Obramboslovno društvo in katedra za obramboslovje na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo sta pripravila posvet Demilitarizacija Slovenije – uresničljiv smoter ali utopija. Dr. Anton Grizold je zagovarjal zamisel, naj Slovenija demilitarizacijo uvrsti med temeljne prvine svoje varnostne strategije. Marko Hren je namesto vojaške varnostne zasnove v Sloveniji zagovarjal globalni mirovni ustroj. Izrazil je tudi prepričanje, da je bila človeška žrtev v Mariboru nepotrebna. Emil Milan Pintar se je spraševal, ali Slovenci lahko zgradimo moderno državo, ki ne bo nacionalna, ki ne bo nikogar ogrožala in se ne bo počutila ogroženo, kajti oboje vzbuja militantnost. Časnik Večer je ob poročanju o tem posvetu dodal tudi rezultate ankete, v kateri se je 36% anketirancev zavzemalo za demilitarizacijo, 30% jih je bilo za slovensko vojsko, 31 % pa je bilo neodločenih.

Vojaški objekti, vozila in vojska pod budnim očesom

V nedeljo zvečer je na brniškem letališču pristalo vojaško transportno letalo s posebno enoto. Zato so se ljudje spraševali, ali JLA načrtuje še nove akcije. Vsak premik vojske JLA je ustvarjal čustveni pritisk, da se lahko ponovi nepredvideni poseg JLA.

Vaja jugoslovanskega vojaškega letalstva, ki je potekala tudi v slovenskem zračnem prostoru, je ustvarjala nelagodje. Kljub protestom ministra za obrambo, Janeza Janše, so se vaje, v katerih so sodelovale tudi enote kopenske vojske, nadaljevale tudi v naslednjih dneh. V noči na 27. maj so slovenske oblasti v dogovoru z vodstvom TAM-a iz tovarne v tajnosti odpeljale štiri oklepna bojna vozila. Podobna vozila, izdelana v tej tovarni, je namreč JLA v prejšnjih dneh uporabila proti civilnemu prebivalstvu Maribora.

Časopis Delo je objavil, kakšno je stanje po vojašnicah po Sloveniji. Višjo stopnjo pripravljenosti so opazili v šentviški vojašnici, kjer so vojaki opravljali pehotne vaje s puškami in plinskimi maskami. Nekatere vojašnice so bile močneje zastražene kakor navadno. V vojašnici na Vrhniki so bili transporterji in tovornjaki pripravljeni na vožnjo. Raziskali so tudi, koliko pripravljenih vojakov JLA je po vojašnicah. Ocenili so, da je v Sloveniji približno 25.000 vojakov JLA, kar je bilo veliko v primerjavi s preostalo Jugoslavijo. Realno je bilo pričakovati nadaljnje konflikte z JLA, ki je za opazovanje in širjenje dezinformacij aktivirala tudi svoje upokojene delavce.

Priprave na samostojnost

Vlada je v skupščino poslala predlog zakona o organizaciji republiške uprave. Nova ministrstva naj bi v večini ohranila prejšnjo ureditev in naloge, prevzeli pa bi tudi nekaj do tedaj zveznih pristojnosti. Zaradi prevzema nalog naj bi se število delavcev v državni upravi povečalo za 2100 ljudi.

Minister za trg in splošne gospodarske zadeve, Maks Bastl, je razložil, kako se je Slovenija organizirala na preskrbovalnem področju, če bi se zaradi blokad kaj zapletlo ob osamosvajanju. Zagotovil je, da ima Slovenija zadostne blagovne rezerve izdelkov široke porabe (pšenica, sladkor, moka, olje, zdravila, …) Zaloge pšenice bi bilo tako dovolj za leto dni. Tudi pri naftnih derivatih so povečali skladiščne zmogljivosti in zaloge. Sicer pa je bil del deviz rezerviran za uvoz nujno potrebnega.

Demosova vlada kljub zadnjim pripravam na osamosvojitev ni imela miru na notranjepolitičnem področju. Stavka učiteljev iz srednjih šol se je razširila na nekatere fakultete in osnovne šole. Minister za šolstvo in šport, dr. Peter Vencelj je nazadnje stavkovnemu odboru zagotovil, da bo izvršni svet za deset odstotkov povečal plače v srednjem in visokem šolstvu, zato je stavkovni odbor pozval stavkajoče, da učitelji naslednji dan končajo stavko.

Republiška komisija za raziskavo povojnih množičnih pobojev je obravnavala dve pobudi Združenja žrtev komunističnega nasilja. V razpravi je prevladalo mnenje, da je krivice sicer treba popraviti, vendar je treba iti od primera do primera, in da se ne da vsega rešiti z enim zakonom.

Amerika pritiska na Srbijo, Sloveniji ne popušča

Ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Warren Zimmermann je na tiskovni konferenci pojasnjeval, da bodo ZDA zmanjšale investicije v republiko Srbijo, ker srbska vlada krši človekove pravice v nekaterih delih Srbije in blokira delo predsedstva SFRJ. Hkrati je Zimmermann ponovil, da ZDA nasprotujejo separatizmu v Jugoslaviji.  Da so ZDA proti osamosvojitvi Slovenije, je jasno povedal tudi Drnovšku. Osamosvojitve v juniju ni pričakoval, razen če ne bi do tedaj Slovenija dosegla nekakšnega sporazuma z zvezno vlado in JLA.

Turneja pevskega zbora Gallus iz Argentine

V teh dneh je po Sloveniji in na Koroškem potekala turneja pevskega zbora Gallus, ki so ga sestavljali slovenski izseljenci v Buenos Airesu. Njihovi nastopi so bili množično obiskani in so budili narodno zavest, prišli so jih pozdravit številni ljudje iz politike. Šlo naj bi za prvi množični obisk Slovencev iz Argentine v domovini.

Avtor: Matej M. Kavčič

Viri in literatura:

• Dnevnik, 27.5.1991.
• Večer, 28.5.1991.
• Delo, 28.5.1991.
• Dnevnik, 28.5.1991.
• Svobodna Slovenija, 30.5.1991.
• Pesek, Rosvita. Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državo. Celovec, 2012.
• Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. Ljubljana 1992.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• besedilo je avtorsko delo in mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30