Adžićev cilj: blokada slovenskih mednarodnih meja

Akcijo v Mariboru so po ugotovitvah koordinacijske skupine načrtovali v samem vodstvu JLA, saj je bila akcija vodena mimo poveljstva 5. vojaškega območja. Preden je JLA začela na terenu stopnjevati napetosti, je v Maribor prepeljala več svojih posebnih enot, med njimi tudi specialno vojaško policijo. Je pa tudi TO po prvih informacijah o dejavnostih JLA vpoklicala 3.500 svojih pripadnikov, večje število tudi v Mariboru. Koordinacijska skupina je podala informacijo o napovedani objavi seznama pripadnikov JLA, predvsem članov njene Službe državne varnosti, ki so najbolj sodelovali pri nezakonitih dejavnostih zoper slovensko oblast in prebivalce.

Adžićev strateški cilj je bil, da bi JLA ob morebitnem izbruhu večjih napetosti blokirala slovenske mednarodne meje, saj bi tako vplivala na onemogočanje drugih osamosvojitvenih procesov. Je pa skupina v zadnji točki pisne informacije opozorila, da jugoslovanska armada še naprej krepi svoje enote v Sloveniji, saj je prav tega dne zvečer na brniškem letališču pristalo vojaško transportno letalo s posebno enoto, ki so jo namestili v eni izmed ljubljanskih vojašnic.

V nedeljo pozno zvečer je bil v Mariboru organiziran mirovni shod, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi. Na njem je nastopila županja Magdalena Tovornik, ki je že popoldne na novinarski konferenci zahtevala opravičilo JLA zaradi ugrabitve poveljnika TO v občinskih prostorih. Po shodu so se ljudje napotili pred mariborsko stolnico, kjer je mašo in molitev za mir vodil mariborski škof Kramberger. Prisotne je nagovoril Ivan Štuhec z besedami: »Vsi ti dogodki nas ne morejo in ne smejo ustaviti na poti neprestanega iskanja sprave, miru, soglasja in medsebojnega spoštovanja ter dialoga.« Mariborčani so z udeležbo na shodu še enkrat dokazali, da to čutijo kot dolžnost, kar so v zadnjih dneh že večkrat storili. S tem so izražali nasprotovanje načrtom JLA, ki jo je tak odziv javnosti presenetil.

Komentatorji v medijih so se strinjali z oceno, da je Slovenija dokazala, kako misli resno z uveljavitvijo osamosvojitve. Izkazalo se je, da so pogovori vodstva JLA s predstavniki slovenskega vodstva v zadnjih tednih le taktiziranje in sprenevedanje zveznega vojaškega vrha. Slovenski odziv na provokacije JLA je bil po ocenah analitikov ravno pravšnji: dovolj odločen, nekapitulantski, a ne tak, da bi vodil v nepopravljiv izbruh večjega nasilja. Komentatorji so napovedovali, da bo JLA nadaljevala živčno vojno in pritiske, saj se je čutila edino poklicano, da zagotovi obstoj Jugoslavije. Vse bolj je bilo v ocenah čutiti tudi zavedanje, da Sloveniji samostojnost ne bo podarjena, očitno si jo bo morala izboriti s premišljenim in odločno vodenim osamosvojitvenim procesom.

Jugoslovanski mediji so o napetostih v Mariboru poročali različno, večinoma v skladu z dogodki. Za sobotno izdajo Politike je vojaški komentator Miroslav Lazanski ravnanje JLA videl kot odziv na usposabljanje slovenskih nabornikov v okviru TO, saj to jugoslovanska armada šteje kot najdirektnejši napad na zvezno državo. Tuji mediji so o dogajanju poročali obširno, čutiti je bilo precej manj togih stališč do slovenskih osamosvojitvenih teženj. Tako je dnevnik La Stampa iz Torina zapisal, da »sožitje med dvema oblastema in dvema vojskama postaja tvegano«. Tržaški dnevnik Il Piccolo je dogodke predstavil na naslovnici. Dunajski časopis Die Presse je jugoslovansko armado primerjal s sovjetsko. Nemški FAZ je zapisal, da bližnje samostojnosti Slovenije očitno ne morejo zaustaviti niti jugoslovanski tanki.

Ob mariborskih dogodkih je svoje sporočilo za javnost objavil tudi odbor staršev slovenskih nabornikov v JLA. Republiški sekretariat za ljudsko obrambo oziroma ministrstvo za obrambo so starši znova zaprosili za obširnejše in natančno pravno tolmačenje veljavnosti zvezne in republiške zakonodaje o služenju vojaškega roka. Prebivalce Slovenije so pozvali, naj se ob žalovanju za Josefom Šimčikom poklonijo tudi spominu na Matjaža Urha, ki je v nepojasnjenih okoliščinah pred dnevi umrl med služenjem vojaškega roka v JLA.

Srečanje slovenske in hrvaške vlade

V nedeljo dopoldne so se pri Anteju Markoviću srečali predsedniki izvršnih svetov vseh republik. Slovenija in Hrvaška sta na sestanku nastopili enotno proti zveznemu odloku o carinah, saj je zvezna oblast z njim uvajala blokado jugoslovanskih meja. Popoldne pa sta se na Otočcu ob Krki sešli delegaciji slovenske in hrvaške vlade, ki sta ju vodila predsednika Lojze Peterle in Josip Manolić. Obe državi sta se bližali uveljavitvi osamosvojitve, kar je od njiju zahtevalo medsebojni dogovor o mejah, carinah in gospodarskem sodelovanju. Novinarjem sta predsednika potrdila, da se mednarodno mnenje glede razmer v Jugoslaviji spreminja, saj Evropa in svet vse manj podpirata ravnanje zveznih oblasti.

Avtor: Jani Drnovšek

Viri in literatura:

• Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992. Ljubljana, 2013.
• Valič Zver, Andreja. Demos: Slovenska osamosvojitev in demokratizacija. Maribor - Ljubljana, 2013.
• Delo, 27. 5. 1991.
• Večer, 27. 5. 1991.

Urad vlade za komuniciranje dovoli objavo članka na drugih spletnih straneh pod pogoji:

• besedilo je avtorsko delo in mora biti objavljeno nespremenjeno in v celoti
• ustrezna navedba vira: gov.si/slovenija30