Poslanci vseh treh zborov slovenske skupščine – družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora občin – so na skupnem zasedanju poslušali predstavitve predlogov zakonov. Nagovorili so jih zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, notranji minister Igor Bavčar in namestnik finančnega ministra Stanko Debeljak.

V ločeni razpravi po zborih trodomne skupščine se je pokazala delitev na dva tabora. Na eni strani so bile stranke Demosove koalicije, ki so se zaradi skorajšnje razglasitve državne samostojnosti zavzele za skrajšani postopek in čimprejšnje sprejetje osamosvojitvenih zakonov, na drugi strani so bile stranke stare in mlade socialistične opozicije, ki so vztrajale pri izvedbi rednega in dolgotrajnejšega zakonodajnega postopka.

Evropski zakonodajni standardi

V zakonodajo, s katero naj bi vzpostavili suverenost Slovenije na področju monetarnega sistema, vključno z uveljavitvijo lastne valute, so bili uvrščeni predlogi zakona o slovenski narodni banki, bankah in hranilnicah, agenciji za zavarovanje depozitov bank in hranilnic, o cenah, carinski službi, deviznem poslovanju in kreditnih razmerjih s tujino. Rupel in Debeljak sta pojasnila, da predlogi vsebujejo spremembe, ki jih Slovenija na zvezni ravni do tedaj ni uspela uveljaviti, upoštevane pa so bile tudi izkušnje zahodnih držav, s katerimi bi slovensko gospodarstvo bolje pripravili na tržno gospodarstvo.

Bavčar je opisal predloge zakonov s področja notranjih zadev, med drugim o državljanstvu, tujcih in potnih listinah. »Cilj teh zakonov je vzpostavitev takšne organizacije izvršne oblasti, ki bo delovala v vsesplošno zadovoljstvo vseh tistih državljanov, ki državljanstvo Republike Slovenije sprejemajo kot vrednoto,« je minister komentiral ureditev tega področja. Opisal je tudi zakon o prehajanju čez državno mejo in njenem varovanju, ki je na novo določil, da državne meje ne bodo več varovale enote zvezne jugoslovanske vojske, temveč pripadniki organov za notranje zadeve. V okviru sprememb zakona o varnosti cestnega prometa pa je omenil tudi predlog novih avtomobilskih registrskih tablic in novega vozniškega dovoljenja.

Slovenski predlog za ureditev obveznosti do federacije          

Potem ko je slovenska skupščina sprejela odločitev za začetek formalnega postopka za razdružitev Republike Slovenije od SFRJ in je o tem obvestila tudi zvezno skupščino, je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle predsedniku jugoslovanske zvezne vlade Anteju Markoviću in predsednikom vlad drugih jugoslovanskih republik poslal pismo s predlogom načel za začetek postopka za ureditev medsebojnih pravic in obveznosti. Na novinarski konferenci je Peterle povedal, da je pismo slovenska ponudba za dialog, načela v njem pa formalna podlaga za pogajanja med Slovenijo in federacijo.

Šlo je predvsem za področja finančnih obveznosti in terjatev ter razmejitve nefinančnega premoženja, področje drugih obveznosti ter ureditve opravljanja in financiranja poslov za Republiko Slovenijo. V pismu je bilo navedeno tudi, da je mogoče le s takšnim sporazumom preprečiti kaotični razpad jugoslovanskega gospodarstva in negativne odzive mednarodnih finančnih institucij.

Na obrambnem področju je bila vlada v težavah, saj je bil proračun sprejet šele konec marca in denar za nakupe vojaške opreme in orožja je prišel prepozno, kar je porajalo ugibanja, ali bo orožje sploh prispelo pravočasno. Podobno je bil negativen vpliv na krepitev slovenske vojske pozno sprejeti zakon o vojaški dolžnosti, zato je bila prisotna bojazen, da v najbolj kritičnih dnevih država ne bo imela nobenega usposobljenega rednega vojaka. JLA je v tem času intenzivno odvažala rezerve pehotnega orožja iz Slovenije v Srbijo in Kninsko krajino, saj vpoklica slovenskih rezervistov niso več imeli v načrtu, v katerem je bilo tudi to, da bi enote v Sloveniji zapolnili z rezervno sestavo vojske iz Srbije in Črne gore.

Avtor: Blaž Karlin

Viri in literatura:

• Delo, 10. 5. 1991.
• Večer, 10. 5. 1991.
• Dnevnik, 10. 5. 1991.
• Bela knjiga slovenske osamosvojitve: nasprotovanja, ovire, izdaja. Nova obzorja. Ljubljana. 2020.
• Janša, Janez. Premiki, Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992. Ljubljana, 1992.