Skoči do osrednje vsebine

26. 4. 1991: Beograd želi slovenske nabornike, slovenska TO pa predstavi nove uniforme

Položaj v Jugoslaviji se je konec aprila 1991 vse bolj zaostroval, še zlasti na Hrvaškem, v zveznem zboru jugoslovanske skupščine pa je srbsko-črnogorska koalicija izglasovala zakon o vojaški obveznosti, ki je posegal v slovensko zakonodajo.
Oznaka Slovenske vojske, v ozadju prekrižana meča, v ospredju ščit, ki ima na vrhu znak Triglava in v sredini barve slovenske zastave.

Oznaka Slovenske vojske. | Avtor: MORS

V Beogradu se je v jugoslovanski skupščini 26. aprila 1991 sešel zvezni zbor, ki je obravnaval dopolnitve zakona o vojaški obveznosti. Slovenski delegati so protestno zapustili skupščino, a je zvezni zbor kljub temu nadaljeval delo, ker Slovencem niso sledili kolegi iz Hrvaške.

JLA želi slovenske nabornike

Zvezni zbor je bil tako kljub slovenski obstrukciji sklepčen in je sprejel zakon, ki je nabor vzel iz rok republiških organov in ga izročil Jugoslovanski ljudski armadi (JLA). Zakon je predvideval visoke denarne kazni in 30 dni zapora za nabornike in rezerviste, ki se ne bi odzvali vpoklicu JLA.

Slovensko ustanavljanje lastne vojske in konec odhajanja slovenskih nabornikov v JLA sta seveda šla zelo v nos JLA. Kot je pokazala prihodnost, se je boj za nabornike še bolj zaostril 23. maja, ko je JLA z oklepniki obkolila učni center slovenske Teritorialne obrambe (TO) v Pekrah pri Mariboru in zahtevala izročitev slovenskih nabornikov, ki so bili v učnem centru.

Nove uniforme slovenskih teritorialcev

Medtem ko so v beograjskem zveznem zboru skušali preprečiti slovensko osamosvajanje na vojaškem področju, so bile v Poljčah v republiškem centru za obrambno usposabljanje predstavljene nove uniforme slovenskih teritorialcev. Namesto sivo-olivnih uniform v slogu JLA so bile to sodobne, maskirne uniforme.

Nove uniforme so imeli tudi nove oznake, ki jih poznamo še danes. Namesto rdeče zvezde je bil na kapi okrogel znak, ki se je na vrhu končal kot stiliziran Triglav. Znotraj znaka je bilo polje, ki je imelo barve slovenske zastave: bela-modra-rdeča. Za notranjim poljem sta bila dva prekrižana meča, ki sta vidna samo delno.

Iskanje zaveznikov po svetu

Slovenija pa se ni pripravljala samo na vojaško obrambo, ampak je tudi skušala dobiti zaveznike v tujini. Tako se je 26. aprila v Ljubljano vrnil predsednik slovenskega izvršnega sveta oziroma slovenske vlade Lojze Peterle, ki je na novinarski konferenci strnil svoje vtise o večdnevnem obisku slovenske vladne delegacije v Franciji.

Peterle je povedal, da so njegovi francoski sogovorniki predlagali, da se osamosvojitev Slovenije izpelje na miroljuben način, obenem pa izrazili željo, da bi nekakšna skupnost v Jugoslaviji le ostala.

Razhajanja v SDZ

Na dan, ko se je Peterle vrnil v Slovenijo, je v Ljubljani potekala seja sveta Slovenske demokratične zveze (SDZ). Razprava na seji je bila zelo živahna in je pokazala, da so v stranki vse večja razhajanja.

Predsednik izvršilnega odbora SDZ Janez Janša je člane sveta pozval, naj ohranijo enotnost v stranki še prihodnja dva meseca, saj je Slovenija pred odločilnim korakom – osamosvojitvijo. »Smo cement Demosa, a to je zdaj ogroženo,« je med drugim dejal Janša.

Na koncu so člani sveta sprejeli odločitev, da bodo izredni strankin kongres prestavili z junija na čas po osamosvojitvi – na oktober 1991. Na tem izrednem kongresu je nato prišlo do dokončnega razkola v SDZ, ki je nato vplival tudi na razpad koalicije Demos.

Avtor: Aleš Žužek

Viri in literatura:

  • Delo, 27. 4. 1991.