Skoči do osrednje vsebine

20. 4. 1991: Zapletena pot v samostojno in demokratično Slovenijo

20. aprila 1848 je bilo na Dunaju ustanovljeno društvo Slovenija, ki je objavilo javni poziv z znamenitimi tremi točkami slovenskega narodnega programa: združitev Slovencev v eno deželo z lastnim parlamentom, uvedba slovenskega jezika v šole in urade ter nasprotovanje vključitvi v nemško državo. Program v tistem obdobju ni bil uresničljiv. Dobrih 140 let pozneje, 20. aprila 1991, je bila Slovenija na pragu tega, da uveljavi popolno suverenost, ki je bila večinsko izražena 23. decembra 1990 na plebiscitu o samostojnosti Slovenije. A pot do tja je bila še polna ovinkov in trnja.
Uvod članka Od kod nemoč slovenske demokracije

Dr. Drago Ocvirk je za tednik Ameriška domovina napisal poglobljeno analizo z naslovom Od kod nemoč slovenske demokracije. | Avtor: UKOM arhiv

»Demosova vlada v medijih nima nobene možnosti, da bi povedala, kaj misli in dela« (dr. Drago Ocvirk)

Teolog in prodorni intelektualec dr. Drago Ocvirk, ki se je spomladi leta 1991 študijsko izpopolnjeval na univerzi Cleveland State, je za tednik Ameriška domovina napisal poglobljeno analizo z naslovom Od kod nemoč slovenske demokracije. V njej je med drugim poudaril, da je demokracija v Sloveniji »v hudih stiskah tudi zaradi tega, ker so vsi mediji v rokah komunistične opozicije. Tako so ljudje povsem enostransko, velikokrat lažno, največkrat pa zaničljivo in prezirljivo obveščeni o delu vlade in parlamentarne večine.« Poudaril je, da Demosova vlada nima nobene možnosti, »da bi povedala, kaj misli in dela, ali pa da bi mogel kdo njeno delo tudi pozitivno ovrednotiti v javnosti«. Na to so opozorili tudi v informativnem mesečniku za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji: »Še dolgo bo vzelo, da se bo Slovenija rešila miselnosti, ki so jo ljudem vcepljali dolgih petinštirideset let komunisti. Vse so imeli v rokah, stare so z ustrahovanjem prisilili k molku, novo generacijo so pregnetli, da mora misliti po njih volji. Eno leto iz enoumja v pluralizem je prekratko in nekateri na tej poti niso storili še niti koraka, zlasti osebe pri obveščevalnih sredstvih: tisku, radiu, televiziji.« Iz tedanjih slovenskih dnevnih časopisov je videti, da v tem obdobju res ni bilo medijskega pluralizma, Demosu so bili mediji večinsko nenaklonjeni. Tako so na primer v časopisu Večer v soboto, 20. aprila 1991, namenili pol strani prispevku z naslovom »Janša in slovenska obrambna politika«, ki se zaključi z besedami: »Sprašujem se, kdo je Janša, kam pelje slovensko obrambno politiko. Preprosto bi njegovo delo pri vojaških zadevah lahko ocenil za dokaj amatersko, politikantsko, z velikim odporom do vsega, kar diši po JLA, in kar je najhujše, z nesmotrno porabo velikega denarja, ki ga iztisne iz obubožanega slovenskega gospodarstva.« Odzivi izseljencev so bili drugačni. V Slovenski državi, časopisu kanadskih Slovencev, so zapisali: »Predno kritiziramo ta razvoj, bi bilo bolj umestno dati tem našim izredno požrtvovalnim in junaškim zavednim Slovencem javno zahvalo in vsaj moralno oporo, da bodo vzdržali do konca, tj. do zmage.«

»Argumenti za odcepitev postajajo vse bolj ekonomske narave« (Lojze Peterle)

V soboto je odmeval petkov govor oziroma ekspoze zveznega premierja Anteja Markovića pred zvezno skupščino. Vrednost dinarja se je znova zmanjšala. Dinar je bil še vedno vezan na marko, vendar je bila od 20. aprila ena marka vredna trinajst dinarjev, in ne več devet. Marković je napovedal, da se bodo spremenile tudi cene električne energije, nafte, PTT-storitev in drugo. Šlo je za verižno reakcijo devalvacije. Marković je napovedal tudi lažji dostop do deviz. Da stabilizira devizni trg, naj bi Narodna banka Jugoslavije v letu 1991 prek deviznega trga prodala državljanom milijardo dolarjev za dinarje. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je komentiral Markovićeve stabilizacijske ukrepe: »Marković skuša popravljati `staro` Jugoslavijo in to z discipliniranjem na preživelih osnovah. Te pa, to je očitno, nikogar v Jugoslaviji več prav močno ne zavezujejo.«

O gospodarskem položaju v Sloveniji so v Ameriški domovini zapisali: »Rdeče enoumje je pripeljalo gospodarstvo na rob bankrota. Blagajne so prazne, delavcev po podjetjih je preveč, inflacija na pohodu. Trezni opazovalci računajo, da bodo za ozdravljenje potrebna štiri leta.« Urednik te revije dr. Rudolph M. Susel, ki je bil prav v teh dneh aprila 1991 na enotedenskem obisku v Sloveniji, se je s tem strinjal in poudaril: »Kakor v vseh drugih državah Vzhodne Evrope bo prehodno obdobje med komunizmom in ustaljeno demokratično ureditvijo trajalo veliko več časa, kot se je v prvem navdušenju po padcu komunističnih režimov zadnja leta zdelo, poleg tega bo ta proces povezan s hudimi preizkušnjami za vse prizadete narode, tudi slovenski.«

Ustanovitev slovenske sekcije Mednarodnega policijskega združenja (IPA)

Minister za notranje zadeve Igor Bavčar je v Gozdu - Martuljku na ustanovni skupščini IPA Slovenija – YU poudaril: »Z ustanovitvijo slovenske sekcije IPA, največje svetovne nevladne organizacije, formalno utiramo pot tistim procesom, ki se bodo pri nas začeli po 23. juniju. Odprtost v svet in povezovanje na stanovski ravni sta ključ za resnično medsebojno sodelovanje.« Na ustanovni skupščini je bilo prisotnih 44 članov ustanoviteljev, prisotne so bile delegacije IPE iz Avstrije, Italije in Madžarske. Na njej je bilo izvoljeno prvo vodstvo in sprejeti vsi potrebni akti za delovanje.

Avtorica: Neža Strajnar

Viri in literatura:

  • Ameriška domovina, 25. 4. 1991.
  • Delo, 20. in 22. 4. 1991.
  • Dnevnik, 20. in 22. 4. 1991.
  • Misli: informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji, maj 1991.
  • Slovenska država, april, maj, junij 1991.
  • Večer, 20. in 22. 4. 1991.
  • Valič Zver, Andreja. Demos: Slovenska osamosvojitev in demokratizacija. Maribor 2013.