Janez Janša: »Slovenija uveljavlja najkrajše vojaško služenje«

Minister za obrambo Republike Slovenije Janez Janša je 18. aprila v parlamentu predstavil enega temeljnih osamosvojitvenih zakonov, to je zakon o vojaški dolžnosti. Kljub 70 amandmajem, ki so bili podani k predlaganemu zakonu, in kljub ostrim in žolčnim izmenjavam mnenj je bil zakon sprejet s 115 glasovi za, 25 proti in 12 vzdržanimi. Zakon je prinesel v slovenski prostor veliko novosti, med drugim je bilo določeno, da bo služenje vojaškega roka v Sloveniji potekalo sedem mesecev, kar je bil takrat eden najkrajših rokov v Evropi.

Sedem mesecev tudi za slovenske vojake

Novi zakon je vojaškim obveznikom med drugim omogočil pravico do vpogleda v osebne podatke v vojaški evidenci, ki jih je vodil obrambni organ. Soglasno je bil sprejet amandma, ki je besedi oficir in podoficir zamenjal z besedama častnik in podčastnik. Ob določbi, da bi sedemmesečni rok veljal tudi za slovenske fante, ki služijo vojaški rok v Jugoslovanski ljudski armadi (JLA), in bi jih lahko zato iz JLA predčasno odpustili, se je razvnela ostra in burna polemika med namestnikom obrambnega ministra Jelkom Kacinom in delegatom JLA Milanom Aksentijevićem. Ta je navajal, da z ministrstva za obrambo vabijo slovenske fante, naj JLA zapustijo, ti pa so potem izpostavljeni vojaškim sankcijam.

Nezakonito izpraznjen štab Teritorialne obrambe (TO)

Ministrstvo za obrambo se je ostro odzvalo na poskuse JLA, ki si je brez soglasja organov Republike Slovenije prilastila inventar in drugo opremo štaba TO. Poudarilo je, da v Sloveniji obstaja en sam republiški štab za TO, zato ne more nihče, ki deluje v okviru poveljstva 5. armadnega območja, nastopati namesto njega kot pravni subjekt. Od jugoslovanskega obrambnega ministra Veljka Kadijevića je odločno zahtevalo takojšnjo vrnitev vsega odtujenega imetja, ki je last Republike Slovenije.

Prva zamenjava v slovenski vladi

Parlamentarna komisija za volitve in imenovanja je podprla predlog predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta, ki je predlagal razrešitev ministra za informiranje Staneta Staniča, in na njegovo mesto imenovala dotedanjega namestnika obrambnega ministra Jelka Kacina. Vzrok za zamenjavo so bile po Peterletovih besedah Kacinove boljše komunikacijske in upravljavske sposobnosti, ki naj bi bile v naslednjih, odločilnih mesecih slovenskega osamosvajanja še kako potrebne. Med pomembnimi nalogami je bil projekt promocije Slovenije, ki naj bi ga bil Kacin zmožen kakovostno izvajati. Zamenjava je bila usklajena tudi z obrambnim ministrom Janezom Janšo.

Pot v privatizacijo

Na tiskovni konferenci 18. aprila 1991 je harvardski profesor in ekonomist Jeffrey Sachs, ki je bil svetovalec slovenske vlade pri gospodarskem projektu osamosvojitve, spregovoril o ukrepih in hitrih spremembah, ki bi Sloveniji zagotovili splošno gospodarsko sanacijo. Predlagal je tesnejšo povezavo z zahodno Evropo, privatizacijo gospodarstva in tržno konkurenco. V teh pogledih je zagovarjal diametralno nasprotno stališče kot minister za gospodarstvo in podpredsednik vlade dr. Jože Mencinger, ki je kmalu nato odstopil. Mencinger je bil prepričan, da mora Slovenija narediti vse, da ohrani jugoslovanski trg, ker se bodo razprtije v Jugoslaviji slej ko prej polegle.

Slovenci po svetu so burno dogajanje v matični domovini z zanimanjem spremljali ter ga povzemali in komentirali v časopisih Svobodna Slovenija (Argentina), Ameriška domovina (ZDA) in Slovenska država (Kanada).

Avtorica: Marta Keršič

Viri in literatura:

• Večer, 19. 4. 1991.
• Delo, 19. 4. 1991.
• Svobodna Slovenija, Argentina, 24. 4. 1991.
• Ameriška domovina, ZDA, 25. 4. 1991.
• Janša, Janez. Premiki: nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. Mladinska knjiga 2013.
• Bela knjiga slovenske osamosvojitve. Nova obzorja 2013.
• Valič Zver, Andreja. Demos: Slovenska osamosvojitev in demokratizacija. Maribor 2013.
• Pesek, Rosvita. Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državo. Celovec 2012.