17. 4. 1991: V slovenski skupščini ni potrebne enotnosti
V vladi so se začele prve najave menjave ministrov, vlada se je branila pred interpelacijami, mil zakon o vojaški dolžnosti pa je opozicija označevala za militarizacijo države - odločitve o kakršnikoli slovenski vojski je želela preložiti na kasneje. Poteze Evropske skupnosti so kazale, da bi raje videla ohranjeno Jugoslavijo.
Ministrska ekipa se bo spremenila
Predsednik vlade Lojze Peterle je podal predlog za razrešitev ministra za informiranje Staneta Staniča, ki naj bi ga nadomestil Jelko Kacin. To je sprožilo presenečenje javnosti, ki bi prej pričakovala razrešitev ministra za kmetijstvo. Javnost pa v tem času še ni vedela, da je 17. aprila odstop predsedniku vlade ponudil tudi podpredsednik dr. Jože Mencinger. Nasprotoval je hitri privatizaciji, ki jo je v slovenski vladi priporočal harvardski profesor Jeffrey Sachs.
Nasprotovanja dejanski osamosvojitvi se nadaljujejo: na sporedu je interpelacija vlade
V družbenopolitičnem zboru slovenske skupščine je SDP začela razpravo o interpelaciji, kjer so vladi očitali nesposobnost in bistveno poslabšanje gospodarskih in socialnih razmer v Sloveniji. Miran Potrč, ki je predstavil interpelacijo, je Demosovo vlado med drugim obtožil, da »njena prva skrb ni bila, kako preprečiti padec proizvodnje, zaposlenosti, standarda ali izgube trgov«. Tudi v Zboru združenega dela so poslanci začeli podpisovati interpelacijo s podobnimi obtožbami. Razprava je bila sicer prekinjena. V časniku Delo lahko dan kasneje v pismu bralcev beremo upravičen pomislek opoziciji: »Ali mislite, da je za zlom gospodarstva kriv DEMOS, ali 45 letno socialistično gospodarstvo?«
Zakon o vojaški dolžnosti še ni sprejet
V slovenski skupščini se je razpletala zgodba o osamosvojitveni zakonodaji za uresničitev plebiscitne odločitve in obrambo samostojne in neodvisne države Republike Slovenije. Osnutek zakona o vojaški dolžnosti je vlada predlagala že januarja. A zamisel o slovenski vojski zlasti opoziciji in večjemu delu slovenskega predsedstva, ki je razen Ivana Omana, tedaj podpisalo Deklaracijo za mir, ni bila všeč. Od februarja 1991 so podpisniki Deklaracije za mir v slovenski javnosti propagirali ideje, ki so dejansko zahtevale enostransko razorožitev Slovenije in so ogrožale njeno obrambno pripravljenost. Pri pripravi predloga zakona je ministrstvo upoštevalo kar 150 predlogov sprememb, da bi bil zakon čimbolj sprejemljiv za vse. Minister za obrambo Janez Janša je zakon o vojaški dolžnosti označil kot enega od temeljnih osamosvojitvenih zakonov. Brez tega zakona bi bila uresničitev plebiscitnih odločitev bistveno otežena. Zakon naj bi tudi precej izboljšal pogoje za vojaške obveznike. Zakon bi uvedel enega od najkrajših vojaških rokov v Evropi, uvedel bi pravico do ugovora vesti in civilno služenje, ki bi bilo enako dolgo kot vojaško. Zakonu ni kaj očitati, saj je veliko bolj liberalen od zveznega, je kasneje komentiral v Delu Branko Soban. A opozicija ni želela hiteti z zakoni, ki bi vodili k novi slovenski vojski. Kljub vsem pripravam je zato ob sprejemanju zakona prišlo do zapletov.
Na besedilo je bilo danih 70 amandmajev. Liberalni demokrati so želeli civilno služenje in ugovor vesti urediti s posebnim zakonom. Skupaj z Zelenimi so nasprotovali komisijam, ki bi odločale o pravici do ugovora vesti. Člani SDP so opozarjali predvsem na začasnost (prehodnost) predlaganega zakona. Opozicija se je zavzemala, da razpravo o zakonu sicer opravijo, odločitev pa preložijo na 24. april. Zaradi vseh dopolnil so oblikovali posebno komisijo, ki naj bi dopolnila iz treh skupščin (zborov) spravila v preglednico za medzborovsko usklajevanje. Odločanje o samem zakonu pa se je preneslo v naslednji dan. Več enotnosti je skupščina pokazala pri sprejemanju drugih predlogov.
Evropska skupnost za ohranitev Jugoslavije
Med zasedanjem zunanjih ministrov Evropske skupnosti je bila objavljena novica, da bosta predsednik Evropske komisije in predsedujoči evropskemu svetu maja obiskala Jugoslavijo. Za Jugoslavijo naj bi se odpirale možnosti za pridruženo članstvo Evropski skupnosti. Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel pa je bil na srečanju na Bavarskem, kjer je bavarski ministrski predsednik Max Streibl kritiziral Evropsko skupnost, ki še vedno enostransko podpira le interes zvezne vlade v Beogradu Hkrati pa je jasno opogumil slovensko politiko: »Slovenske oblasti so v političnih pogajanjih dolžne upoštevati željo svojih državljanov, ki hočejo življenje v svobodi in samostojnosti.«
Avtor: Matej M. Kavčič
Viri in literatura:
- Delo, 18. in 19. 4. 1991.
- Večer, 18. 4. 1991.
- Dnevnik, 18. 4. 1991.
- Pesek, Rosvita. Osamosvojitvena vlada. Mohorjeva založba, 2012.
- Bela knjiga slovenske osamosvojitve. Nova obzorja, 2013.
Sorodne vsebine
-
15. 1. 1992: Slovenija – enakopravna med državami v Evropi in svetu!
-
14. 1. 1992: Slovenija ne bo podpisala tristranskega sporazuma o manjšinah
-
13. 1. 1992: Sveti sedež prizna Slovenijo, italijansko-slovenska pogajanja o manjšinah
-
12. 1. 1992: Ni težav za evropsko priznanje Slovenije
-
11. 1. 1992: Slovenski krščanski demokrati o pripravah na volitve
-
10. 1. 1992: Dogovor ES za posamično priznavanje novih držav
-
9. 1. 1992: Po zunanjepolitični umiritvi vihar doma
-
8. 1. 1992: V medijih teden dni po seji Sveta Demosa v Dolskem že predstavljena nova vladna koalicija od aprila
-
7. 1. 1992: Kdo je največ pripomogel k samostojni slovenski državi?
-
6. 1. 1992: O priznanju Slovenije in o drugih jugoslovanskih republikah