Skoči do osrednje vsebine

13. 4. 1991: Dimitrij Rupel optimistično o tem, da sosednja Avstrija Slovenijo že upošteva kot partnerico

Medtem ko so nekatere države, tudi ZDA, še vedno upale, da Jugoslavije ne bo razpadla, je slovenska diplomacija iskala poti k čim hitrejšemu mednarodnemu priznanju Slovenije.

Dimitrij Rupel razlaga.

Zunanji minister Dimitrij Rupel je pojasnjeval, da sosednja Avstrija Slovenijo že upošteva kot partnerico. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Sredi aprila 1991 je po koncu prve zalivske vojne glavna svetovna tema postala drama iraških Kurdov. Pred nasiljem iraške vojske je namreč več sto tisoč Kurdov na severu Iraka začelo bežati proti turški meji.

Jugoslovanska kriza v senci kurdske tragedije

13. aprila je bilo na turško-iraški meji že več kot pol milijona kurdskih beguncev. Na tisoče Kurdov je na begu umrlo zaradi lakote, bolezni in izčrpanosti. Reševanje kurdske begunske tragedije je bila tudi glavna tema razprav svetovnih voditeljev.

V senci kurdske tragedije pa se je nadaljevalo razpadanje Jugoslavije. Če so daljnovidnejši in dobro obveščeni tuji politični analitiki in državniki že ugotovili, da za Jugoslavijo ni rešitve, pa so številni državniki po svetu še upali, da je Jugoslavijo še mogoče obdržati skupaj.

Bruselj in Washington za enotno Jugoslavijo

Tako je predsednik Evropske komisije, Francoz Jacques Delors, še poudarjal, da je skrb Evropske skupnosti (takratno ime zdajšnje Evropske unije, op. p.) pomagati Jugoslaviji, da bo ostala enotna.

Pritrjeval mu je predsedujoči Evropski skupnosti, luksemburški premier Jacques Santer, ki pa je hkrati nasprotoval uporabi sile pri ohranjanju enotne Jugoslavije. Delors in Santer sta aprila svoje stališče predstavila tudi na obisku v Washingtonu, kjer sta se sešla z ameriškim predsednikom Georgeem Bushem starejšim. Ta je soglašal z njunim stališčem glede Jugoslaviji.

Slovenija išče zaveznike na Dunaju

Medtem je slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel na obisku v Avstriji, kjer se je sešel z avstrijskim premierjem Franzem Vranitzkim in zunanjim ministrom Aloisom Mockom, iskal zaveznike za čimprejšnje mednarodno priznanje Slovenije.

Vsebino in rezultate obiska je Rupel predstavil v pogovoru za mariborski časnik Večer, ki je bil objavljen 13. aprila. »Želimo, da se po 26. juniju ne bi zgodilo nič revolucionarnega, temveč da bi tokovi ljudi in blaga, storitev pa finančni in gospodarski normalno tekli naprej, čeprav to ne bo več meja na stari način, ampak bo meja med Slovenijo in Avstrijo,« je pojasnil Rupel.

Poslovenjenje dvostranskih pogodb in konvencij z Avstrijo

Spomnil je, da ima Jugoslavija z Avstrijo okoli 80 dvostranskih pogodb in konvencij, ki jih je treba posloveniti, kot se je izrazil slovenski zunanji minister. »Avstrijci pri tem Slovenijo upoštevajo kot partnerko, kar je že del tega, čemur rečemo mednarodno priznanje,« je bil optimističen Rupel.

Na vprašanje, kdo bo priznal Slovenijo, je odgovoril, da bodo uradno prošnjo za mednarodno priznanje Slovenije vladam in mednarodnim organizacijam poslali 26. junija.

Rupel upa, da bodo Slovenijo najprej priznale sosede

»Takrat bo odgovor popolnoma jasen. Upam in sodim pa vendarle, da nas bodo najprej priznale sosednje države, sporazum z jugoslovanskimi republikami pa mora biti dosežen že prej,« je dejal Rupel.

Slovenski zunanji minister se je v pogovoru dotaknil tudi tega, kaj bo storila sosednja Hrvaška, ko se bo Slovenija poslovila od Jugoslavije. »Tuđman pravi, da gredo naslednji dan tudi Hrvati. Nočem biti a priori nezaupljiv do njihove iskrenosti, pa vendar je njihov položaj drugačen – in to vedo tudi v tujini. Ampak za Hrvate bo treba najti salomonsko rešitev,« je še dejal Rupel.

Avtor: Aleš Žužek

Viri in literatura:

  • Večer, 14. 4. 1991.
  • Delo, 14. 4. 1991.