Skoči do osrednje vsebine

12. 4. 1991: Ideja o jugoslovanski konfederaciji je mrtva

Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je na Dunaju zavrnil možnost oblikovanja jugoslovanske konfederacije, medtem pa je predsednik zvezne vlade Ante Marković s slovenskimi mediji delil svojo vizijo razvoja Jugoslavije. Notranjepolitično dogajanje sta zaposlovala civilno služenje vojaškega roka in zahteva Slovenske kmečke zveze – ljudske stranke (SKZ-LS) po odpoklicu njihovega kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca.

Igor Bavčar.

Igor Bavčar izpostavil potrebo po rekonstrukciji vlade. | Avtor Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Rupel: Ideja o jugoslovanski konfederaciji je mrtva

Ob zaključku tridnevnega obiska v Avstriji, kjer je avstrijskega kanclerja Franza Vranitzkega in zunanjega ministra Aloisa Mocka seznanil s položajem v Jugoslaviji in pripravami na samostojnost Slovenije, je zunanji minister Rupel odločno zavrnil možnost oblikovanja jugoslovanske konfederacije. Namen obiska je bil sicer zagotoviti, da se tudi po razglasitvi samostojnosti 26. junija ohrani nemoten prehod ljudi, blaga in storitev. Z Mockom sta se tudi dogovorila, da bo slovensko-avstrijska komisija izvedencev preučila in poslovenila 80 bilateralnih pogodb med Avstrijo in Jugoslavijo.

Preračunljivo pričakovanje, da bodo gospodarske reforme zmanjšale politične napetosti v Jugoslaviji

Po koncu srečanja s predsedniki republik na Brdu pri Kranju je Ante Marković predstavil svoje videnje nadaljnjega reševanja jugoslovanske krize. V intervjujih v Sobotni prilogi Dela in Dnevniku je izpostavil, da je prehod iz socialističnega v kapitalistični sistem treba na vsak način opraviti, če naj bi se povrnilo zaupanje mednarodne skupnosti v Jugoslavijo. Po njegovem mnenju pa prehod ne bi bil mogoč oziroma bi bil celo najdražji, če bi državo razstavili na šest enot. Ocenil je namreč, da bi vsaka republika v primeru odhoda plačala najvišjo ekonomsko in socialno ceno, prav tako je zažugal z nasprotovanjem jugoslovanske vojske.

Čeprav je zadel z oceno, da je ideologijo komunizma zamenjala ideologija nacionalizma, pa je na trenutke naivno pričakoval, da bodo le predlogi gospodarskih reform zmanjšali politične napetosti v državi. Sploh, ker so mu predsedniki republik na Brdu pri Kranju izrazili nezaupnico z napovedjo, da bodo delo zvezne vlade omejili v okvire zares najnujnejšega delovanja federacije.

O Jugoslaviji so razpravljali tudi na rednem posvetu Evropska skupnost - ZDA v Washingtonu. Ameriški predsednik Bush, predsedujoči Evropski skupnosti Jacques Santer in predsednik evropske komisije Jacques Delors so ponovili tedanje stališče večjega dela mednarodne javnosti, o prizadevanjih za enotnost in ozemeljsko celovitost Jugoslavije. Sklenili so, da bodo pomagali le enotni Jugoslaviji, njene prebivalce pa spodbudili, naj mirno in v demokratičnem dialogu zgladijo nastale razlike.

Civilno služenje vojaškega roka je privilegij

Slovensko politično javnost je med drugim zaposlovala določba predloga zakona o vojaški dolžnosti o razmerju med civilnim in rednim služenjem vojaškega roka. Vlada je predlagala, da bi civilno služenje moralo trajati najmanj devet mesecev, tj. tri mesece dlje, kot običajna vojaška obveznost. Namestnik ministra za obrambo Jelko Kacin je ob predstavitvi zakona na republiški komisiji za obrambo izpostavil, da bodo »oporečniki« na ta način celo v boljšem položaju v primerjavi z vojaki. Členu sta z argumentom neenakopravne obravnave najbolj ostro nasprotovala Gregor Golobič in Slavoj Žižek, sicer visoka funkcionarja Liberalne demokracije Slovenije.  

Vlada pod pritiskom

Kljub izzivom zahtevne priprave na dejansko osamosvojitev, so vlado pod vodstvom Lojzeta Peterleta zaposlovala tudi notranjepolitična trenja. V telefonski anketi Dela Stik je 42,2 odstotkov vprašanih menilo, da bi vlada lahko naredila več. Podobno so za resor kmetijstva menili v koalicijski SKZ-LS z javno zahtevo po odpoklicu kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca, ki je bil na resor imenovan iz njihove kvote. Notranji minister Igor Bavčar je v intervjuju v Sobotni prilogi Dela izpostavil, da so takšna nasprotja normalna za vsako koalicijo, a da je način, kako je prišlo do iniciative za zamenjavo, neprimeren. Prav tako pa je ocenil, da bo rekonstrukcija vlade zaradi nekompetentnosti nekaterih ministrov potrebna.

Naraščanje političnih trenj so pretresali tudi na sestanku Slovenskih krščanskih demokratov. Sklenili so, da bodo še pred koncem leta sklicali izredni kongres, saj so se pojavile ocene, da bi lahko prišlo do volitev že spomladi leta 1992.

Avtor: Marko Balažic

Viri in literatura:

  • Večer, 13. 4. 1991.
  • Delo, 13. 4. 1991.
  • Delo, Sobotna priloga, 13. 4. 1991
  • Dnevnik, 13. 4. 1991
  • Pesek, Rosvita. Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državo. Celovec 2012.
  • Balažic, Marko, Boštjan Furlan in Ožbej Peterle. Slovenija in pika!, Ljubljana 2016.