Skoči do osrednje vsebine

9. 4. 1991: Nasprotne strani iščejo zaveznike

V Beogradu se je končal dvodnevni obisk sovjetskega zunanjega ministra Aleksandra Besmertniha, ki je potrdil medsebojno podporo nadaljnjemu obstoju obeh razpadajočih držav. Slovenski član predsedstva Jugoslavije dr. Janez Drnovšek je sodeloval na srečanju Svetovnega gospodarskega foruma (The World Economic Forum - WEF), kjer je od predstavnikov različnih mednarodnih gospodarskih organizacij dobil zagotovilo o podpori in sodelovanju WEF s Slovenijo, če se ta osamosvoji. Republiška ustavna komisija je nadaljevala razpravo o oblikovanju nove slovenske ustave.

Janez Drnovšek sedi za mizo in govori na tiskovni konferenci. Poleg sedijo ostali govorci.

Janez Drnovšek je na srečanju Svetovnega gospodarskega foruma dobil zagotovilo, da bi pri morebitni osamosvojitvi Slovenije še isto leto v Ljubljani pripravili srečanje, ki bi se ga udeležili vplivni poslovneži. | Avtor Nace Bizilj, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Obisk sovjetskega zunanjega ministra Aleksandra Besmertniha in poudarjanje medsebojne podpore

Sovjetski zunanji minister Aleksander Besmertnih je končal dvodnevni obisk v Jugoslaviji. Sestal se je s predsednikom jugoslovanskega predsedstva dr. Borisavom Jovićem in predsednikom izvršnega sveta Antejem Markovićem. Med drugim so se pogovarjali o prihodnjem gospodarskem sodelovanju med državama. Sovjetski zunanji minister Besmertnih in jugoslovanski zunanji minister Budimir Lončar sta drug drugega podprla pri prizadevanjih za enotno Jugoslavijo oziroma enotno sovjetsko državo ter označila stabilnost držav za pomemben dejavnik evropske in svetovne stabilnosti, kar je v luči dejanskega razpadanja obeh držav izzvenelo bolj kot grozeča napoved možnih vojaških posegov.

Janez Drnovšek na srečanju Svetovnega gospodarskega foruma

Slovenski član predsedstva Jugoslavije Janez Drnovšek je bil na dvodnevnem obisku v Ženevi, in sicer na srečanju Svetovnega gospodarskega foruma. Sestal se je z vodilnimi predstavniki mednarodnih organizacij, kot so Evropsko združenje za prosto trgovino (EFTA), Konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju (UNCTAD), Mednarodna organizacija dela (ILO), ter s političnimi in finančnimi strokovnjaki. Dotaknili so se političnih in gospodarskih tem, ki so se nanašale na trenutne in prihodnje sodelovanje Jugoslavije s svetom. Drnovšek je dobil zagotovilo WEF, da bi pri morebitni osamosvojitvi Slovenije še isto leto v Ljubljani pripravili srečanje, ki bi se ga udeležili vplivni poslovneži, na letnem srečanju v Davosu pa bi Slovenija predstavila svoje trenutne gospodarske zmožnosti in načrte za naprej. Srečanje je še enkrat potrdilo dejstvo, da je bilo mednarodno gospodarstvo mnogo bolj naklonjeno osamosvojitvi Slovenije, kot pa mednarodna politika.

Sestanek izvršnega odbora Gospodarske zbornice Jugoslavije (GZJ)

V Beogradu je potekal sestanek izvršnega odbora GZJ. Udeleženci so menili, da je treba gospodarstvo na celotnem ozemlju Jugoslavije trdneje povezati in takoj sprejeti gospodarske ukrepe, ki bi omogočili, da gospodarstvo preživi ter zavlada socialni mir. Slovenija je poudarila, da je bil program zvezne vlade dober, vendar pa so ga nedosledno izvajali. Predsednik kmetijstva in živinoreje pri GZJ Alojz Gojčič je opozoril, da je celotna država pred splošno stavko delavcev, za kar so krive storjene napake, tako v političnem kot v gospodarskem smislu. Poudaril je tudi, da je bilo narejenega premalo, da se gospodarstvo poveže, saj je le tako mogoče preživeti. Na sestanku so se udeleženci spraševali, »kako preživeti«, a le nekateri o tem, kako doseči dolgoročnejše izboljšave in večjo konkurenčnost tudi v mednarodnem okolju.

Kaj in kako zapisati v novo slovensko ustavo

Republiška ustavna komisija je nadaljevala razpravo o oblikovanju nove slovenske ustave. Temeljna dilema komisije je bila, kakšen nabor pravic zapisati v novo slovensko ustavo, da ne bi bile samo črke na papirju, ampak bi se dejansko izvajale. Tokratna razprava se je nanašala na določbe, ki izhajajo iz gospodarskih in socialnih razmerij. Vprašanje, ki so ga obravnavali, je bilo, ali pravico do proste izbire poklica in pravico do dela uvrstiti med človekove pravice. Komisija se je izrekla tudi za svobodno ustanavljanje sindikatov in včlanjevanje vanje ter za pravico delavcev do stavke, katere način uresničevanja bi določal zakon. Komisija je podprla tudi rešitev, po kateri bi imel vsak državljan pravico do primernega stanovanja. Republika Slovenija naj bi imela po novi ustavi tudi neodvisen organ državnega finančnega nadzora, ki bi izvajal kontrolo nad državnimi računi, proračunom ter javno porabo in samostojno centralno banko.

Avtorica: Mirjam Dujo Jurjevčič 

Viri in literatura:

  • Delo, 10. 4. 1991.
  • Dnevnik, 9. 4. in 10. 4. 1991.
  • Večer, 9. 4. in 10. 4. 1991.