Republika Slovenija je pridobila tajni dokument JLA Okop

Sektorju za varnostne zadeve ministrstva za obrambo je v nekaj mesecih uspelo z minimalnim številom ljudi splesti vohunsko mrežo v jugoslovanski armadi. S pridobljenimi tajnimi dokumenti in tajnimi podatki JLA je bilo ministrstvo za obrambo sprotno obveščeno o nekaterih pomembnejših dejavnostih in načrtih ukrepanja JLA na ozemlju Slovenije. Tajni strateški in taktični dokument Okop, ki so ga pridobili prvo nedeljo aprila 1991, je po besedah pomočnika ministra za obrambo in vodje sektorja za varnostne zadeve Andreja Lovšina »še bolj detajlno prikazal JLA v njeni pravi luči«. Dokument je nastal na začetku leta 1991. Vojaški vrh JLA je menil, da bi se na podlagi pozivov predstavnikov strank desnice in posameznikov iz republiških vodstev, upoštevajoč tudi preokupacijo Sovjetske zveze z notranjimi vprašanji, lahko oblikovala širša mednarodna podpora vojaški intervenciji v Jugoslaviji pod vodstvom zveze Nato. Ta bi zrušila »boljševistični sistem« v vrhu JLA ter v Srbiji in Črni gori, omogočila demokratizacijo ter Jugoslaviji vsilila kapitalizem in prozahodno marionetno vlado. Hkrati bi se akciji pridružile sosednje države z željo prilagoditi meje Jugoslavije svojim apetitom. Na podlagi pričakovanih manevrov sil zveze Nato v sodelovanju z oboroženimi silami Italije, Avstrije in Madžarske so v JLA izdelali simulacijo kombiniranega letalskega, pomorskega in kopenskega napada ter temu primerno zasnovali vojaški odgovor Jugoslavije, ki bi vključeval upočasnitev in zaustavitev ofenzive ter morebitni poznejši protinapad. JLA je potem ta scenarij preigravala in utrjevala z vojaškimi vajami. Dokument je bil tako »podlaga za številne štabne vaje poveljstev in enot, pa tudi za izvajanje operativnih priprav v primeru različnih variant reševanja jugoslovanske krize« (Lovšin, Skrita vojna, str. 147). Objava dokumenta je razkrila strategijo in miselnost generalštaba JLA ter s tem sprožila obsežno protiobveščevalno akcijo v JLA in mrzlično iskanje izročitelja tega dokumenta. V vodstvu JLA so spoznali, da zaupne informacije neizbežno odtekajo in da tudi glede priprav na reševanje notranjih konfliktov v JLA ne bo mogoče ničesar skriti. Po Lovšinovih besedah je šel generalštab JLA zato čez nekaj mesecev v Sloveniji v akcijo brez predhodno izdelanih načrtov, ki bi bili preigrani na ravni posameznih poveljstev in enot. V zadnjih mesecih pred osamosvojitvijo so se prav zaradi zavedanja možnosti napada JLA v slovenskem političnem vodstvu izogibali potezam, s katerimi bi ga izzvali pred »dnevom D«.

Znotraj Demosove vlade je odmevala javna in presenetljiva zahteva Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke po zamenjavi svojega ministra dr. Jožeta Osterca

Na nedeljskem občnem zboru podružnice Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke v Sevnici je član republiškega predsedstva Ivan Oman med drugim pojasnil, zakaj so se v stranki odločili zahtevati spremembe v slovenski vladi oziroma odpoklicati svojega kmetijskega ministra Osterca. Ostercu so očitali, da se je položaj kmetijstva močno poslabšal in da zaradi tega med kmeti vse bolj narašča nezadovoljstvo. Očitali naj bi mu tudi preveliko lojalnost do kadrov iz prejšnjega sistema in premajhno zagnanost pri uveljavljanju strankarskih stališč. Zahteva je bila zelo nenavadna, saj je bila izražena javno, ne da bi se o zadevi pogovorili s predsednikom vlade Peterletom.

Avtorica: Neža Strajnar

Viri in literatura:

• Delo, 8. 4. 1991.
• Dnevnik, 8. 4. 1991.
• Večer, 8. 4. 1991.
• Lovšin, Andrej. Skrita vojna: Spopad varnostno-obveščevalnih služb 1990-1991. Mladinska knjiga, Ljubljana 2001.
• Repe, Božo. Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije. Modrijan, Ljubljana 2002.
• Janša, Janez. Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. 3., dopolnjena izd., Mladinska knjiga, Ljubljana 2013.