Pri takojšnji osamosvojitvi sta vztrajali tudi Slovenska liberalna stranka in Slovenska kmečka zveza. Napovedali so, da bodo na naslednjem zasedanju parlamenta od poslancev zahtevali nadaljevanje razprave o takojšnji osamosvojitvi Slovenije. Del Demosovih predstavnikov, ki so se iz različnih vzrokov nagibali k počasnejšim korakom, pa se je strinjal s stališčem nekaterih članov slovenske vlade, da je treba pred končnim korakom urediti še zadeve s področja zakonodaje in poudarjeno izvajati diplomatske aktivnosti v tujini.

Združenje žrtev komunističnega nasilja predlaga Zakon o popravi krivic

Združenje žrtev komunističnega nasilja je slovenskemu parlamentu in vladi predlagalo sprejetje zakona o popravi krivic in ustanovitev državne komisije za popravo krivic na ministrstvu za pravosodje. Komisija bi skrbela za pravno rehabilitacijo oseb, ki so bile označene za "narodne in razredne sovražnike" v političnih procesih od leta 1945 dalje. Priznali naj bi jim primerno denarno odškodnino in vrnili zaplenjeno premoženje. Zahtevali so, da je treba dobro ime vrniti vsem, ki so bili med vojno in po njej usmrčeni brez sodbe zaradi razrednih ali politično ideoloških razlogov.

5. aprila je imel ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar v Kočevski Reki sveto mašo, na kateri so se zbrali številni verniki. To je bilo središče nekdaj zaprtega območja in maše tam ni bilo že 42 let. Cerkev je bila porušena in na njenem mestu urejen park. Na celotnem kočevskem območju je bilo po vojni porušenih 90 cerkvenih in sakralnih objektov.

»Prijateljem sem povedal, da grem na počitnice v Slovenijo, pa so me gledali zelo čudno«

S temi besedami je evropski parlamentarec Otto von Habsburg nagovoril novinarje ob zaključku počitnic v Portorožu, kjer je več dni letoval s svojo družino. Povedal je, da se je počutil izredno mirno in varno, da skoraj ni opazil policistov ter da upa, da mu bo uspelo prepričati tudi druge, da je v Sloveniji popolnoma drugače, kot se govori in piše v nekaterih medijih. Opisu dobrega počutja je Habsburg dodal, da Slovenija nedvomno sodi v Evropsko skupnost, da je v odličnih odnosih z Avstrijo in da jo bo Evropska skupnost v primeru njene odcepitve obravnavala kot samostojno državo. Drugače kot drugi evropski parlamentarci, ki so v razpravah uporabljali izraz Jugoslavija, je Otto von Habsburg ves čas govoril o Sloveniji.

Na drugi strani: togost pogledov Evropske skupnosti na jugoslovansko krizo

Na nasprotnem bregu in nenaklonjena slovenskemu osamosvajanju je bila evropska trojka, ki je po srečanju s predsednikom jugoslovanskega predsedstva Borisavom Jovićem, ministrskim predsednikom Antejem Markovićem in jugoslovanskim zunanjim ministrom Budimirjem Lončarjem podala izjavo za javnost. V njej so luksemburški minister za zunanje zadeve Jacques Poos ter ministra za zunanje zadeve Italije Gianni De Michelis in Nizozemske Hans van den Broek poudarili, da si mesto v Evropski skupnosti lahko obeta le demokratična in enotna Jugoslavija, vzpostavitev odnosov s šestimi ločenimi jugoslovanskimi enotami je nesprejemljiva, razpad Jugoslavije pa ne bi prinesel rešitve njenih političnih, gospodarskih in socialnih težav. Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je njihovo stališče označil za togo in nesposobno sprejemanja novega stanja.

Avtorica: Marta Keršič

Viri in literatura:

• Delo, 6. 4. 1991.
• Večer, 6. 4. 1991.
• Dnevnik, 6. 4. 1991.
• Bela knjiga slovenske osamosvojitve: nasprotovanja, ovire, izdaja. Ljubljana: Nova obzorja, 2013.
• Svobodna Slovenija, Argentina.
• Pesek, Rosvita. Osamosvojitvena vlada: kako so gradili državo. Celovec: Mohorjeva 2012.
• Valič Zver, Andreja. Demos: Slovenska osamosvojitev in demokratizacija. Maribor 2013.