Skoči do osrednje vsebine

3. 4. 1991: Jugoslovanska armada preti z orožjem

Dan je minil v znamenju obsežnega premeščanja motoriziranih vojaških enot jugoslovanske armade na Hrvaškem, kar so mnogi sprejeli z zaskrbljenostjo. Nekatere ocene so govorile celo o okupaciji. Razširjeno zvezno predsedstvo je na svoji seji zato ugotovilo skrajno zaostrene varnostno-politične razmere. Razpravljalo je tudi o razdružitvenem procesu, pri čemer je sprejelo štiri sklepe. Prvi govori o tem, da je treba pospešiti politični dialog brez uporabe sile, da je treba čim prej priti do odločitve o prihodnosti države, pospešiti dogovor o življenju v prehodnem obdobju in da bo predsedstvo seznanilo zvezno skupščino z varnostno-politično oceno.

Janez Janša

Janez Janša je v pogovoru za hrvaški Globus komentiral tudi nevarnost vojaškega udara. | Avtor Nace Bizilj, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

V Sloveniji klasični vojaški udar ni mogoč, je pa možen vojaški poseg jugoslovanske armade

Obrambni minister Janez Janša je v pogovoru za hrvaški Globus komentiral tudi nevarnost vojaškega udara. Menil je, da je v Sloveniji mogoča le ena različica puča, in sicer »demonstracija sile«, zaprtje mednarodnih meja in vzpostavitev zmede do te mere, da bi potem zaradi gospodarskih in socialnih napetosti uvedli vojaško oblast. Poudaril je, da se Slovenija pripravlja tudi na ta scenarij. »Ni nas strah, da bi prišlo 60.000 vojakov in v Sloveniji prevzelo oblast,« je povedal in dodal, da bi jih bilo za zasedbo potrebnih vsaj 200.000. »Govorim o zasedbi, ker je stališče Slovenije povsem jasno: vsak vojaški poseg je v skladu z veljavno ustavo in ustavnimi amandmaji zasedba.« Dodal je, da klasičnega puča z zasedbo parlamenta, televizije in drugih pomembnih objektov v Sloveniji ni mogoče izvesti: »Oblast ni v poslopjih, moč medija pa ni v tehniki, temveč v tem, komu ljudje zaupajo.«

Obisk evropske trojke

Jugoslavijo so obiskali zunanji ministri Italije, Luksemburga in Nizozemske. Najpomembnejšo vlogo je, tudi zaradi povezanosti v najrazličnejših lobijih, imel Gianni De Michelis, saj je ameriška administracija prek predsednika Andreottija Italiji namignila, da naj se v okviru EU napravijo »odločnejši koraki pri razčiščevanju jugoslovanske krize«. Gostje so ponavljali stališča Evropske skupnosti glede nespremenljivosti meja, demokratičnih reform in demokratičnega reševanja sporov. Napovedali so tudi pogovore s predstavniki posameznih republik.

V maniri socialistične Jugoslavije

Predsednik vlade Lojze Peterle je s pismom interveniral pri »predsedniku izvršnega sveta skupščine Socialistične republike Bosne in Hercegovine« Juretu Pelivanu, in sicer zaradi prilastitve prostorov slovenske letalske družbe Adria Airways v Sarajevu. V pismu ugotavlja, da tudi v Bosni in Hercegovini prihaja do nekorektnega ravnanja s predstavništvi slovenskih podjetij. Izrazil je upanje, da bo njihov izvršni svet varoval zakonitost in v skladu s svojimi pristojnostmi storil vse potrebno za zavarovanje pravic in lastnine slovenskih podjetij v BiH.

Slovenska delegacija v Prištini

Delegacija slovenskega parlamenta je po vrnitvi s Kosova predstavila svoje vtise. Osupli so bili nad »strašno bedo, v kateri životarijo brezpravni Albanci«, odnosi s srbsko manjšino, ki ima vse pravice, pa so popolnoma zamrznjeni. Glede na položaj Slovenije sredi osamosvojitvenih postopkov člani delegacije obljubili posredovanje pri slovenskem političnem vrhu, naj ne prizna »farsičnega« imenovanja Bajramovića za predstavnika Kosova na pogajanjih o prihodnosti Jugoslavije. Dejali so še, da ob socialni stiski, ko Albanci nimajo ne obleke ne hrane, Slovenija ne bi smela stati križem rok.

Avtor: Lenart Rihar

Viri in literatura:

  • Delo, 4. 4. 1991. 
  • Dnevnik, 4. 4. 1991.
  • Večer, 4. 4. 1991.
  • Valič Zver, Andreja. Demos: Slovenska osamosvojitev in demokratizacija, Maribor 2013.