Skoči do osrednje vsebine

1. 4. 1991: Napetosti na območju Jugoslavije se stopnjujejo

Po »pakraški vojni«, ki se je zgodila v začetku marca 1991, ko so srbski policisti razorožili hrvaške policiste policijske enote Pakrac, je znova zavrelo v avtonomni pokrajini Krajina. Krvav spopad med srbskimi in hrvaškimi policisti se je zgodil na Plitvicah.
Spomenik sredi gozda. Na tleh so sveče in venci.

V oboroženem spopadu med srbskimi in hrvaškimi policisti, ki se je zgodil na Plitvicah, sta umrla dva človeka (na fotografiji spomenik v spomin padlemu policistu Josipu Joviću). | Avtor: Moddzak/Wikipedija

Po poročanju Dela sta v oboroženem spopadu umrla dva človeka, 13 jih je bilo ranjenih in pripeljanih v karlovško bolnišnico. Na območju Plitvic so se razmere po prihodu jugoslovanske vojske, ki je prihrumela s tanki in drugimi oklepnimi vozili, nekoliko umirile, toda povsod drugje od vzhodne Slavonije do Kninske krajine so razmere ostajale na vrelišču. Dogodki na Plitvicah so pomenili uvod v medsebojno obračunavanje in krvave spopade med Hrvati in Srbi. Jugoslovanska armada je tako kot pri spopadih v Pankracu tudi tokrat posredovala brez uradnega ukaza predsedstva. Ob vsem dogajanju so se porajale velike nejasnosti in nastajala številna vprašanja ter bojazni, ali morda jugoslovanska vojska o vojaških posredovanjih odloča sama, brez potrditve državnega predsedstva ali morda celo z njegovim tihim pristankom, kar je bilo v vsakem primeru skrb vzbujajoče.

K že tako napetim razmeram je dodatno olje na ogenj prelila samovoljna odločitev vlade srbske avtonomne pokrajine Krajina, da se Krajina priključi republiki Srbiji. Sklep o izločitvi iz republike Hrvaške je bil prebran na mitingu pred večtisočglavo množico občanov Titove Korenice.

Na dogajanje na Plitvicah so se odzvali tudi tuji mediji. BBC je poročal, da so dogodki na Plitvicah najresnejši do takrat in bi lahko privedli do zapletov in mednarodnega spopada. Associated Press je ocenjeval, da se bodo odnosi med Hrvati in Srbi po teh dogodkih še zaostrili, čeprav sta se le nekaj dni prej predsednika obeh republik zavzemala za mir. France Press je ugotavljal, da je propadel dogovor Miloševića in Tuđmana o mirnem reševanju sporov glede Krajine. Reuters je pisal, da so bile na območju Krajine razmere že prej precej napete, toda pred dogodki na Plitvicah ni bilo smrtnih žrtev.

Vodstvo Slovenske demokratične zveze (SDZ) se je srečalo s predstavniki invalidskih organizacij

Stranka SDZ je nadaljevala srečanja z različnimi družbenimi skupinami, saj so želeli svoj program prilagoditi raznolikim težavam in interesom. Vodstvo stranke se je srečalo s predstavniki koordinacijskega odbora desetih invalidskih organizacij, v katere je bilo takrat včlanjenih približno 140.000 članov. Kot je po srečanju povedal dr. Dimitrij Rupel, so skupaj ugotovili, da trenutne razmere nakazujejo na segregacijo invalidske populacije in da standardov še vedno nimamo usklajenih z evropskimi standardi in merili glede invalidnosti. Rupel je poudaril tudi, da smo glede statusnih zadev še vedno preveč odvisni od Beograda in da bo treba modernizirati informacijski sistem, da bo prijazen do slabovidnih in »slaboslišnih«. Predstavniki invalidov so izrazili pričakovanje, da bo država do invalidskih organizacij še naprej imela primeren odnos. Predlagali so tudi uvedbo posebnega zakona o invalidskih organizacijah, ki bi določil posebni vladni organ.

Začel se je popis prebivalstva

Pred 30 leti se je v Sloveniji začel popis prebivalstva, ki je bil najobsežnejši do takrat, saj so se prebivalci imeli možnost opredeliti tudi glede veroizpovedi, pogovornega jezika in osnovnih zmogljivosti kmečkih gospodarstev – kar je priporočala Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Popis je urejal zvezni in republiški zakon, po katerem se ni bilo treba obvezno izreči glede veroizpovedi in pogovornega jezika doma ali v okolju. Je pa zakon predvideval denarne kazni za tiste, ki ne bi želeli odgovoriti na obvezna vprašanja ali bi dali neresnične podatke. Zahtevno nalogo je opravljalo več kot deset tisoč popisovalcev, ki so se morali pred vstopom v stanovanje identificirati s posebnim pooblastilom. Popis je zajel informacije za približno dva milijona prebivalcev, za 600.000 gospodinjstev in 190.000 kmečkih gospodarstev.  

Avtor: Andraž Koželnik