Skoči do osrednje vsebine

27. 3. 1991: Državni proračun in zakon o obrambi razlog trenj v parlamentu

Razprava o prihodnjem proračunu in novem zakonu o vojski in obrambi je bila burna v vseh treh zborih skupščine. Ob predstavitvi predloga proračuna je premier Lojze Peterle dejal: »Računi za zapitke totalitarizma pa še vedno prihajajo tudi tam, kjer se je kazal v mehkih oblačilih. Sprejetje proračuna ne bo uredilo vseh nakopičenih težav, živeli pa bomo lahko v mejah tega, kar imamo.«
Člani skupščine sedijo v dvorani.

Razprava o predlogu novega proračuna in zakona o obrambi je razburkala stanje v parlamentu. | Avtor: Tone Stojko, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Premier Lojze Peterle predstavil proračun državnozborskim poslancem

Vlada je na dnevni red zasedanja parlamenta uvrstila državni proračun, ki ga je v parlamentu predstavil premier Lojze Peterle. Peterletovi poudarki so nagovarjali predvsem že vnaprej znane pomisleke, ki so se vrteli zlasti okoli zmanjševanja javne porabe ter sredstev za vojsko in policijo. Predlog proračuna je tako znašal 69,6 milijarde dinarjev. Pri tem naj bi šlo za javno porabo 56,8 odstotka ocenjenega domačega proizvoda. Ob proračunu je bil predmet burnih razprav tudi zakon o obrambi. Predlog proračuna je bil v povezavi s tem zmanjšan za 12 odstotkov, za policijo 6 odstotkov glede na prvotni osnutek. Peterle je glavno težavo proračuna opisal tako: »Ne bi mogel reči, da je bil pri predlogu letošnjega proračuna dosežen kakšen pomemben premik k razmišljanju, kaj in kako delati, da bi ustvarili večji družbeni proizvod in da bi z njim relativizirali problem javne porabe.«

Želja po premiku v bolj socialno-tržno naravnan proračun je bila jasna, saj se sredstva za socialne programe niso zmanjšala. Obenem so se zmanjšala sredstva za tako imenovane intervencije v gospodarstvu za pokrivanje stalnih izgub. Tako so denimo izgube z železnic in energetike prenesli v dolgoročnejši javni dolg. Tudi pri tem je bil Peterle jasen, da gre za »leta zatečeno situacijo«.

Razprava o zakonu o obrambi in zaščiti

Vsi trije zbori republiške skupščine so burno razpravljali o predlogu zakona o ljudski obrambi in zaščiti. Predlog zakona je bil deležen številnih predlogov amandmajev tudi po tem, ko je bila večina pripomb na prvi predlagani osnutek že upoštevana v novem predlogu. Največ amandmajev k predlogu so imeli opozicijski poslanci Liberalne demokratske stranke. Amandmaje sta obrazložila Vika Potočnik in Daniel Božič, ki sta izražala predvsem zahtevo, da gre pri tem zakonu za začasno rešitev do sprejetja nove ustave. Predlagatelj zakona, obrambni minister Janez Janša je odgovoril na številna poslanska vprašanja in pobude, predvsem pa je poudaril pomembnost sprejetja zakonske podlage, ki omogoča nadaljnje delovanje obrambnih struktur. Poleg tega je glede časovnega okvira dejal: »Predlog zakona v skupščini Republike Slovenije obravnavamo in sprejemamo v času, ki je izredno nepredvidljiv s stališča nadaljnjega razvoja razmer v Jugoslaviji. Celotno dogajanje se že nekaj časa giblje na meji med izrednimi razmerami in nasilnim reševanjem jugoslovanske ustavne krize.«

Evropska zveza nepričakovano razpravljala o stanju v Jugoslaviji

Zunanji ministri Evropske skupnosti so se sestali na izrednem sestanku o prihodnji obrambni politiki dvanajsterice, kjer se je na dnevnem redu nepredvideno nenačrtovano Jugoslavija. Razprava je bila uvrščena na dnevni red na podlagi predloga je dal zunanji minister Gianni De Michelis. Ob koncu sestanka so zbrani zunanji ministri objavili deklaracijo, ta pa je zelo podobna znanemu mnenju Evropske skupnosti, ki naj bi se zavzemala za enotnost in ozemeljsko celovitost Jugoslavije. Delo je sicer poročalo, da so bili Britanci zadržani do »do zdaj znane formule o celovitosti«. To pa je morda vplivalo na mehčanje dikcije najnovejše deklaracije, ki je govorila o združeni in demokratični Jugoslaviji. Znova pa je obveljala napoved obiska evropske trojke v Beogradu, pri tem, da obisk trojke pri republiških oblasteh še ni bila gotovost.

Pripravil: Martin Nahtigal