Skoči do osrednje vsebine

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

Predsednica Slovenske nacionalne komisije za UNESCO: prof. dr. Verica Trstenjak
Generalna sekretarka: Marjutka Hafner

V uradu opravljamo strokovno-upravne naloge za Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO. Opravljamo zadeve, ki se nanašajo na sodelovanje Republike Slovenije z Unescom, skrbimo za uresničevanje ciljev Unesca v Republiki Sloveniji ter sodelujemo z nacionalnimi komisijami in telesi drugih držav ter nevladnih organizacij. Med drugim skrbimo za udeležbo slovenskih predstavnikov na mednarodnih sestankih v okviru Unesca ter usklajujemo delo in dejavnosti z vladnimi in nevladnimi organi ter organizacijami, ki sestavljajo komisijo, ter z drugimi organi in organizacijami, ki lahko prispevajo k uresničevanju programa in dejavnosti.

UNESCO v Sloveniji

Od UNESCO označb sta zagotovo najbolj znani in prestižna Seznam svetovne naravne in kulturne dediščine in Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Obstaja pa  še vrsta drugih programov in aktivnosti, ki predstavljajo okvir za uravnotežen in usklajen pristop  varovanja  kulturne dediščine in naravnih vrednot na svetovni ravni: biosferna območja,  mreža mednarodno pomembnih mokrišč ter  globalna mreža geoparkov. Pomembno mesto zavzemata  tudi program Spomin sveta, ki je posvečen dokumentarni dediščini  in mreža UNESCO kateder ter centrov II. kategorije, ki dopolnjujeta UNESCO aktivnost na ravni podiplomskega izobraževanja ter znanosti.

  1. Seznam svetovne naravne in kulturne dediščine https://whc.unesco.org/en/about/

UNESCO konvencija o svetovni kulturni in naravni dediščini iz 1972 je edinstven mednarodni akt, ki ščiti hkrati tiste kulturne in naravne znamenitosti, ki imajo izredno univerzalno vrednost za vse narode in za človeštvo v celoti. Doslej je konvencijo podpisalo 193 držav članic UNESCO (na dan 1. januarja 2017), kar jo uvršča v sam vrh mednarodnih normativnih inštrumentov. V štiridesetih letih njenega obstoja je na Seznam svetovne dediščine vpisanih 1092 spomenikov in spomeniških območij. Od tega je 845 kulturnih, 209 naravnih in 38 mešanih območij, ki imajo hkrati kulturne in naravne značilnosti, 37 območij pa je čezmejnih (podatki za julij 2019). 

  • V kategoriji kulturne dediščine sta na UNESCO Seznam svetovne dediščine vpisani dve spomeniški območji v Sloveniji, in sicer: prazgodovinska kolišča na Igu na Ljubljanskem barju v okviru transnacionalnega serijskega območja prazgodovinskih kolišč okoli Alp (vpis leta 2011, šest držav) in dediščina živega srebra v Idriji, skupaj s španskim Almadénom (vpis leta 2012). Dediščina živega srebra Idrija-Almaden http://www.cudhg-idrija.si/

Na UNESCO seznamu svetovne dediščine imamo vpisani dve enoti naravne dediščine, to so Škocjanske jame (vpis leta 1986) in transnacionalni vpis Starodavni in prvinski bukovi gozdov Karpatov in drugih regij Evrope (2017).

  • Starodavni in prvinski bukovi gozdov Karpatov in drugih regij Evrope – Pragozd krokar in Ždrocle https://www.youtube.com/watch?v=u-ScUvhTLcs&feature=youtu.be, http://www.zgs.si/aktualno/sporocila_za_javnost/news_article/gozdna_rezervata_sneznik_zdrocle_in_pragozd_krokar_sta_vpisana_na_seznam_svetovne_dedisci_362/index.html

Aktivne nominacije s poskusnega seznama

2. Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz 2003 naj bi prispevala k boljšemu varovanju nesnovne kulturne dediščine, njenemu spoštovanju, dvigu zavedanja o njeni pomembnosti in zagotavljala mednarodno sodelovanje in pomoč. Konvencija med nesnovno kulturno dediščino uvršča ustno izročilo, izraze in jezik, uprizoritvene umetnosti, družbene prakse, rituale in praznovanja, znanja in prakse o naravi in svetu ter tradicionalne obrtne veščine, ki jih posamezniki, skupnosti in skupine prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine, s katero se identificirajo in za katere ohranjanje skrbijo.

Slovenija je Konvencijo ratificirala leta 2008 in nesnovno kulturno dediščino vključila v Zakon o varstvu kulturne dediščine (2008), ki je pred tem vključeval le materialno premično in nepremično kulturno dediščino. Zakon med drugim opredeljuje naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, ki jih od leta 2011 opravlja Slovenski etnografski muzej. Od leta 2008 nastaja tudi slovenski Register nesnovne kulturne dediščine, v katerega smo do konca maja 2019 vpisali 69 elementov.

Štirje elementi pa so bili vpisani na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva:

  • Škofjeloški pasijon (2016),
  • Obhodi kurentov (2017),
  • Klekljanje čipk v Sloveniji (2018) in
  • Suhozidna gradnja (2018, večnacionalni vpis osmih držav).

Aktivne nominacije (2020 in 2021)

V pripravi je večnacionalna nominacija tradicij in znanj, povezanih z vzrejo lipicancev (pod vodstvom Slovenije in skupaj z Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Romunijo, Slovaško), oddaja katere je načrtovana v evalvacijskem ciklusu 2020-2021. Čebelarstvo pa je celovita enota nesnovne dediščine (ki jo sestavljajo različne prakse, znanja in veščine – od vzreje čebeljih matic, prevoznega čebelarstva, izdelave AŽ panja, poslikave panjskih končnic, lectarstva), ki jo skupaj z nosilci pripravljamo kot samostojno nominacijo za oddajo 2022. Vrsta dodatnih predlogov, ki prihajajo s terena, od nosilcev, ki to dediščino prenašajo iz roda v rod, jo očuvajo in se z njo poistovetijo, je dokaz živ(ahn)osti te dediščine in umeščan.

3. Biosferna območja

Svetovna mreža biosfernih območij je bila ustanovljena leta 1976, danes je na svetu vanjo vpisanih 669 biosfernih rezervatov v 120 državah (na dan 14. junij 2017). Območja predstavljajo vzorčne primere kopenskih ali obalnih ekosistemov, ki imajo izjemno naravno in kulturno vrednost. UNESCO program Človek in biosfera (angl. MAB – Man and biosphere) razglasi biosferna območja, da bi s tem spodbudil ohranjanje biološke pestrosti in trajnostni razvoj.

Mreža pomaga širiti znanja o ekosistemih in biotski raznovrstnosti ter nudi tudi prostor za izmenjavo dobrih praks na področju trajnostnega razvoja.

 4. Mednarodno pomembna mokrišča (Ramsar)

http://www.ramsar.si/

V iranskem mestu Ramsar je bila leta 1971 podpisana Konvencija o mokriščih mednarodnega pomena, bolje poznana kot Ramsarska konvencija. Bila je prva izmed sodobnih konvencij iz varstva narave in poudarja potrebo po ohranjanju vseh mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti ter njihovi preudarni rabi.


Mokrišča so nujni sestavni del vodnega kroga, ki po eni strani potrebujejo vodo za delovanje ekosistema, po drugi pa jo hranijo za človekove potrebe ter lokalno uravnavajo izredne pojave. So biotsko med najbogatejšimi in obenem tudi najbolj ogroženi ekosistemi. A kljub temu, da se zavedamo pomena mokrišč, se njihova površina nenehno zmanjšuje tako v svetu, v Evropi in v Sloveniji.

  • Cerkniško jezero
  • Sečoveljske soline
  • Park Škocjanske jame

 5. Geoparki

 UNESCO globalni geoparki so geografsko točno določena območja z izrednimi geološkimi značilnostmi imajo nalogo, da geološko dediščino ščitijo skupaj z ekološko, arheološko in kulturno dediščino ter hkrati razvijajo strategijo za njeno promocijo in trženje. Posebna pozornost je namenjena pokrajini ter ohranjanju in raziskovanju geoloških vrednot v kontekstu trajnostnega razvoja. Osnovne naloge geoparkov so zaščita in ohranitev geološke dediščine, izobraževanje za različne skupine ter sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Geoparki povezujejo naravo, kulturo in tradicijo z najrazličnejšimi aktivnostmi.

6. UNESCO katedre

UNESCO katedre spodbujajo mednarodno med-univerzitetno sodelovanje in povezovanje za krepitev institucionalnih zmogljivosti prek izmenjave znanja in sodelovanja. UNESCO podpira ustanovitev kateder in UNITWIN mrež (UNESCO univerzitetna mreža) na ključnih prednostnih področjih povezanimi z UNESCO pristojnostmi. Preko omrežja kateder izobraževalne in raziskovalne ustanove po celem svetu združujejo tako človeške kot materialne vire za reševanje perečih izzivov in prispevajo k razvoju družbe. Nosilci kateder služijo kot povezovalni členi med univerzami, civilno družbo, lokalnimi skupnostmi, raziskovalci in oblikovalci politik.

7. Unesco centri II. kategorije

 Države članice UNESCO ustanovijo in financirajo centre in inštitute pod okriljem UNESCO (UNESCO centri II. kategorije), da bi s svetovnimi, regionalnimi, subregionalnimi ali medregionalnimi dejavnostmi prispevali k doseganju ciljev UNESCO. Pravno niso del organizacije, vendar so z njo povezani prek uradnih sporazumov med UNESCO in državo članico. Centri pod okriljem UNESCO služijo kot mednarodni ali regionalni centri strokovnega znanja ali odličnosti z zagotavljanjem strokovne in tehnične pomoči državam članicam in drugim deležnikom ter širši javnosti in svetujejo sekretariatu UNESCO. Od centrov se pričakuje, da neposredno prispevajo k doseganju strateških ciljev programa UNESCO.

Iskalnik