Skoči do osrednje vsebine

Odnosi Slovenija - Bosna in Hercegovina

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Se želite cepiti proti covid-19? Prijavite se!

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

Obvestilo Ministrstva za zunanje zadeve

Zaradi še vedno prisotne možnosti okužbe z virusom COVID-19 slovenskim državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino spremljajo širjenje virusa in njegove prisotnosti na območju načrtovane poti ter preverijo pogoje vstopa v ciljno državo ter upoštevajo odločitve tamkajšnjih oblasti. Slovenskim državljanom, ki se vračajo v domovino, priporočamo upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Pri vstopu državljanov tretjih držav v Slovenijo na zunanji schengenski meji še vedno veljajo omejitve nenujnih potovanj. Aktualne informacije o določanju nujnosti potovanj najdete na strani policije, o prehajanju meja, ukrepih na meji ob vstopu v Slovenijo in sezname držav pa na posebni strani Prehajanje meja.

Politično sodelovanje

Odnosi med Slovenijo in Bosno in Hercegovino so prijateljski in brez odprtih vprašanj. Sodelovanje je zaradi geografske bližine, sorodnosti jezika, zgodovinske povezanosti in močnih migracij razvito na vseh področjih. Slovenija velja za eno od najaktivnejših podpornic napredovanja Bosne in Hercegovini v evro-atlantskih integracijah in podpira njeno polnopravno članstvo v EU in NATO. Podpora je bila formalizirana z Memorandumom o sodelovanju ministrstev za zunanje zadeve na področju evro-atlantskih integracij.

Gospodarsko sodelovanje

Vse potrebne informacije o gospodarskem sodelovanju in poslovnih priložnostih v Bosni in Hercegovini najdete na spletni strani Izvozno okno.

Razvojno sodelovanje

V skladu s prednostnimi usmeritvami slovenske zunanje in gospodarske politike je bilateralno razvojno sodelovanje Slovenije usmerjeno predvsem v države Zahodnega Balkana. Slovenija z Bosno in Hercegovino razvija projektno sodelovanje.

Sodelovanje v kulturi in izobraževanju

Slovenija ima z Bosno in Hercegovino sklenjen krovni Sporazum o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti. Julija 2013 sta državi podpisali tudi Protokol o sodelovanju na področju izobraževanja. Bistveni element protokola je vzajemno zagotavljanje ugodnejših pogojev glede plačila stroškov šolanja in študija slovenskih državljanov v Bosni in Hercegovini in državljanov Bosne in Hercegovine v Sloveniji.

Obe državi sodelujeta v programu izmenjave študentov CEEPUS (v angleščini). V Sloveniji za izvedbo programa skrbi CMEPIUS (v angleščini). Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije redno objavlja razpise za pridobivanje štipendij za študij v Sloveniji.

Trenutno v Bosni in Hercegovini delujeta dva lektorata slovenskega jezika - na sarajevski Filozofski fakulteti in na Filološki fakulteti Univerze Banjaluka.

Več o promociji slovenske kulture v Bosni in Hercegovini izveste na portalu Culture.si, kjer vam je na voljo tudi koledar kulturnih dogodkov slovenskih umetnikov v državi.

Dokumenti

Povezane teme

  • Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč

    Zakaj mednarodno razvojno sodelovanje, načrtovanje in izvajanje mednarodnega sodelovanja in humanitarne pomoči, prednostna področja in območja mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, ozaveščanje javnosti o pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja

  • Soseščina

    Slovenija je srednjeevropska in sredozemska država v središču alpsko-jadransko-podonavskega prostora, treh makroregij, ter na stičišču zahodne in jugovzhodne Evrope. Njena lega nam ponuja izredne priložnosti za gospodarsko, politično in kulturno sodelovanje z državami tega prostora.

  • Slovenci v Evropi

    Slovence lahko najdemo po vsej Evropi. Veliko se jih je iz domovine izselilo po drugi svetovni vojni, največ v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi boljših gospodarskih možnosti, preseljevanju pa smo priče tudi danes. Največ Slovencev v Evropi živi v Nemčiji.

  • Tehnična pomoč EU tretjim državam

    EU zagotavlja posebej usmerjeno finančno pomoč državam kandidatkam, državam možnim kandidatkam in državam partnericam v podporo njihovim prizadevanjem za pospeševanje političnih, gospodarskih in institucionalnih reform.